Prof. dr. Vito Vitrih je z raziskavami na področjih numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja pomembno prispeval k učinkovitejšemu reševanju inženirskih izzivov in razvoju na področjih robotike, računalniške grafike ter animacij. Njegov doprinos v izogeometrični analizi je še posebej dragocen, saj pomaga izboljševati tehnološke procese in oblikovanje industrijskih izdelkov. Z razvojem novih matematičnih orodij krepi povezavo med teoretičnimi spoznanji in njihovo uporabo v industriji.
Prof. dr. Igor Klep je eden od najprodornejših in v svetu najbolj znanih slovenskih matematikov, zlasti na področju uporabe algebre v kvantni fiziki, funkcionalni analizi in računski matematiki. Rešil je enega od ključnih problemov teorije matrik, ki je bil nerešen skoraj 40 let, in s sodelavci dokazal pomembne lastnosti matričnih šopov, kar odpira nova področja raziskovanja v algebri. Njegovo delo vključuje tudi uporabo matematičnih teorij v kvantni fiziki, kjer je s sodelavci prispeval k boljšemu razumevanju kvantnih omrežij. 
Prof. dr. Tomaž Grušovnik raziskuje odnos ljudi do okolja in živali. Njegovo delo razkriva, da ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali. Hotena nevednost otežuje reševanje teh vprašanj. Poudarja, da le podajanje informacij ni dovolj; pomembna je tudi vzgoja želje po spoznavanju sveta. S svojo izvirno tezo je prispeval k boljšemu razumevanju neodzivnosti javnosti na ključne okoljske izzive, s katerimi se spoprijema človeštvo.
Med novo promoviranimi doktorji znanosti je tudi 
Prof. dr. Vito Vitrih je z raziskavami na področjih numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja pomembno prispeval k učinkovitejšemu reševanju inženirskih izzivov in razvoju na področjih robotike, računalniške grafike ter animacij. Njegov doprinos v izogeometrični analizi je še posebej dragocen, saj pomaga izboljševati tehnološke procese in oblikovanje industrijskih izdelkov. Z razvojem novih matematičnih orodij krepi povezavo med teoretičnimi spoznanji in njihovo uporabo v industriji.
Prof. dr. Igor Klep je eden od najprodornejših in v svetu najbolj znanih slovenskih matematikov, zlasti na področju uporabe algebre v kvantni fiziki, funkcionalni analizi in računski matematiki. Rešil je enega od ključnih problemov teorije matrik, ki je bil nerešen skoraj 40 let, in s sodelavci dokazal pomembne lastnosti matričnih šopov, kar odpira nova področja raziskovanja v algebri. Njegovo delo vključuje tudi uporabo matematičnih teorij v kvantni fiziki, kjer je s sodelavci prispeval k boljšemu razumevanju kvantnih omrežij.
Izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik raziskuje odnos ljudi do okolja in živali. Njegovo delo razkriva, da ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali. Hotena nevednost otežuje reševanje teh vprašanj. Poudarja, da le podajanje informacij ni dovolj; pomembna je tudi vzgoja želje po spoznavanju sveta. S svojo izvirno tezo je prispeval k boljšemu razumevanju neodzivnosti javnosti na ključne okoljske izzive, s katerimi se spoprijema človeštvo.
Na UP FAMNIT smo pridobili projekt 
njihovih
Na 
V gozdnih 
Dobrine, vrednote in koristi narave so že desetletja predmet znanstvene obravnave. Raziskovalci razvrščajo vse dobrine in storitve, ki jih ljudje dobimo od narave, v štiri glavne skupine: oskrbovalna (hrana, voda, les ...), regulacijska (varovanje pred poplavami in požari; preprečevanje erozije; regulacija čistote vode ...) in kulturna (rekreacija, estetska vrednost narave, navdih …) skupina. V sklopu predavanja je predavateljica predstavila raziskavo omenjenih storitve narave na 
Alejandra Ramos Rivera je zaključila dodiplomski študij uporabne matematike na Metropolitan Autonomous univerzi v Mexico Cityju (2012) in nadaljevala magistrski študij matematičnih znanosti na Matematičnem inštitutu UNAM (2014), kjer je delala na področju abstraktnih politopov. Doktorirala je iz matematike leta 2019 na Inštitut Andreja Marušiča Univerze na Primorskem. Trenutno je zaposlena na Univerzi na Primorskem in na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Njen raziskovalni interes je uporaba algebraičnih orodij za preučevanje simetrije v diskretnih objektih in sorodnih področjih.
Doc. dr. Al Vrezec je znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in muzejski svetovalec na Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, kjer je tudi strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev. Njegovo področje delovanja so raziskave v ekologiji, zlasti na področju ptic (ornitologija) in žuželk (entomologija), kjer večji del raziskovalnega dela posveča hroščem, v zadnjem času pa se raziskovalno intenzivno ukvarja tudi s potočnimi raki in problematiko tujerodnih vrst. Posebno raziskovalno področje so medvrstne interakcije in ekosistemska vloga vrst. Kot predavatelj trenutno sodeluje z Univerzo v Ljubljani in Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana, kjer je tudi mentor večim magistrskim in doktorskim študentom. Je član več domačih in mednarodnih strokovnih združenj, vodil je mednarodni program EURAPMON pri Evropski znanstveni fundaciji, v letu 2017 pa ga je upravni odbor COST akcije ERBFacility za vzpostavitev sheme biomonitoring ujed in sov v Evropi imenoval za podpredsednika, akcijo pa je vodila Univerza v Oxfordu. Od leta 2006 je koordinator nacionalnega monitoringa hroščev v okviru omrežuja Natura 2000 v Sloveniji. Med leti 2002 in 2004 je kot glavni urednik urejal slovensko znanstveno ornitološko revijo Acrocephalus, sicer pa je član uredniškega odbora več domačih in tujih revij. Do sedaj je objavil skoraj 900 del, med njimi prek 120 znanstvenih člankov in prispevkov. Dejaven je tudi na področju poljudno-znanstvenega pisanja, kjer je objavil več knjig, poleg tega pa je tudi avtor dveh srednješolskih učbenikov.
Osrednja lokacija dogodka bo v 
Dr. Dunja Bandelj je leta 1998 diplomirala s področja agronomije na Biotehniški fakulteti na Univerzi v Ljubljani. Doktorsko usposabljanje na področju agronomske znanosti je kot mlada raziskovalka nadaljevala na Biotehniški fakulteti, kjer se je usmerila v raziskave molekularne genetike oljke. Po zaključenem doktorskem usposabljanju v letu 2005, se je aktivno usmerila v proučevanje genskih virov pomembnejših sredozemskih sadnih vrst. Svoje raziskovalno delo je posvetila razvoju mikrosatelitskih označevalcev, ki veljajo za nepogrešljivo orodje pri proučevanju raznolikosti in sorodnosti rastlin na ravni molekule DNA, za sledljivost rastlinskega materiala na trgu, za upravljanje kolekcij kmetijskih rastlin, starševske teste, in s profiliranjem DNA omogočajo tudi natančno identifikacijo sort. Skupaj z raziskovalno skupino Univerze na Primorskem je med prvimi v svetovnem merilu razvila večje število genskih mikrosatelitov oljke ter genomskih mikrosatelitov za proučevanje fige in drugih vrst rodu Ficus. V zadnjih letih intenzivno raziskuje aromatično rastlino laški smilj. S svojo raziskovalno skupino je prva posekvencirala genom in transkriptom laškega smilja ter razvila večje število mikrosatelitov, ki v svetovnem merilu prispevajo k razumevanje sorodnostnih odnosov med vrstami iz rodu Helichrysum, k ugotavljanju geografskega izvora rastlin ter omogočajo kontrolo identitete zelišč. Med pomembnejše dosežke se uvršča tudi objavljeno nukleotidno zaporedje celotne kloroplastne DNA laškega smilja ter iz njega razviti kloroplastni mikrosatelitski označevalci. Raziskave dr. Dunje Bandelj so izrazito aplikativne narave in usmerjene v reševanje aktualnih izzivov v kmetijski stroki. Na Univerzi na Primorskem je sodelovala pri vzpostavitvi najsodobnejšega genetsko-molekularnega laboratorija z vrhunsko raziskovalno opremo, ki raziskovalcem UP omogoča kompetentno in konkurenčno vključevanje v svetovne raziskave. Sodelovala je tudi pri vzpostavitvi raziskovalne programske skupine Varstvena biologija od molekul do ekosistema.
Dr. Simona Kralj Fišer raziskuje na področjih vedenjske biologije, evolucijske biologije in ekologije ter se osredotoča na različne zanimive vidike, povezane z vedenjem živali in življenjskimi značilnostmi. Njeno delo še posebej odlikujejo raziskave spolnih razlik v vedenju in morfologiji, pri čemer raziskuje genetske in razvojne mehanizme, ki so podlaga za te razlike. Pri raziskovanju se poslužuje kombinacije kvantitativnih genetskih in eksperimentalnih pristopov, vključno z rodovniškim gojenjem, kvantitativno genetiko, genomiko in transkriptomiko. Ukvarja se tudi s preučevanjem strategij in sistemov parjenja ter velikostnega spolnega dimorfizma, zlasti z raziskovanjem arhitekture spolno specifičnih lastnosti in tega, kako lahko materinski učinki vplivajo na fenotipske razlike med spoloma. Pomemben del njenih raziskav je namenjen študiju osebnostnih razlik znotraj vrst, pri čemer preučuje, kako spolni izbor vpliva na osebnostne lastnosti, gensko arhitekturo teh lastnosti in njihove razlike med spoloma. Pri objavljanju svojih izsledkov sodeluje z različnimi raziskovalci in institucijami ter tako pomembno prispeva k našemu razumevanju evolucijskih in ekoloških temeljev vedenja živali
Dr. Marko Orel je leta 2004 diplomiral iz teoretične matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Iz matematike je doktoriral leta 2009 na prej omenjeni fakulteti. Prvi stik z Univerzo na Primorskem je imel v šolskem letu 2008/2009, ko je vodil vaje iz verjetnosti na UP FAMNIT. Tam se je leta 2010 zaposlil kot docent. V sledečih letih sta zaposlitev na UP FAMNIT večino časa dopolnjevali zaposlitvi na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem in na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Leta 2017 je bil na Univerzi na Primorskem izvoljen v izrednega profesorja za področje Matematike. 
Dr. Hujdurović je leta 2009 diplomiral s področja matematike na Fakulteti za matematiko in naravoslovje na Univerzi v Tuzli. Študij je zaključil z maksimalno povprečno oceno 10,00. Od leta 2010 naprej je zaposlen na Univerzi na Primorskem. Najprej je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na UP IAM. Leta 2013 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo pod mentorstvom prof. dr. Dragana Marušiča in somentorstvom prof. dr. Klavdije Kutnar. Nato je bil zaposlen kot asistent z doktoratom na UP FAMNIT, od leta 2015 pa kot docent in znanstveni sodelavec. Leta 2018 je postal prodekan za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje na UP FAMNIT. Naziv izrednega profesorja je pridobil leta 2019. Od novembra 2019 je dekan UP UP FAMNIT, junija 2023 pa je bil na funkcijo dekana UP FAMNIT ponovno izvoljen.
Dr. Russ Woodroofe se je rodil in odraščal v Ann Arborju v Michiganu. Leta 1998 je diplomiral z odliko na dvopredmetnem študiju matematike in računalništva. Po kratkem obdobju dela v poklicu programerja se je Russ preselil na univerzo Cornell za podiplomski študij matematike, kjer je leta 2005 doktoriral. Naslov njegove disertacije je bil "Shelling the coset poset" pod mentorstvom Kena Browna.
Dr. Miklós Krész je magistriral iz matematike in računalništva leta 1994 na Univerzi v Szegedu na Madžarskem. V zadnjem letniku študija je prejel republiško štipendijo za izjemne študijske dosežke. Po diplomi je delal kot raziskovalni asistent v raziskovalni skupini za teorijo avtomatov na Madžarski akademiji znanosti. Eno leto je preživel tudi na Memorial University of Newfoundland v Kanadi, za katero je prejel raziskovalno štipendijo mednarodne Sorosove fundacije, kjer je deloval kot asistent.
Dr. Lara Lusa je leta 1998 diplomirala iz statističnih in aktuarskih ved na Univerzi v Trstu ter leta 2002 doktorirala iz Uporabne statistike na Univerzi v Firencah. Po doktoratu je delala kot raziskovalka na Nacionalnem Inštitutu za proučevanje in zdravljenje tumorjev v Milanu, na Inštitutu molekularne onkologije v Milanu ter na Nacionalnem Inštitutu za rak v Bethesdi, ZDA. Od leta 2008 do 2016 je bila zaposlena na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2016 pridobila naziv izredne profesorice in kjer je še danes dopolnilno zaposlena. Od leta 2016 je zaposlena na Univerzi na Primorskem, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.
Dr. Rado Bohinc je bil rektor UP v letih od 2007 do 2011, v tem času pa na UP opravljal tudi pedagoško in raziskovalno delo. V skoraj 40 letih znanstvenega delovanja (prva monografija je bila objavljena 1981), je objavil 40 znanstvenih monografij, 17 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji ter 52 izvirnih in 12 preglednih znanstvenih člankov. Raziskovalni interes dr. Rada Bohinca je v mnogočem zaznamovan s področjem njegovih zaposlitev - gospodarsko pravo, primerjalno korporacijsko upravljanje, družbena odgovornost, ekonomska demokracija socialna ekonomija, lastninska razmerja; univerza in visoko šolstvo znanost ter raziskovalna dejavnost, javno upravljanje (javna uprava, javni sektor), pravo EU, politični sistem, človekove pravice, mediji. Pedagoška dejavnost pa obsega dolgoletno poučevanje na vseh treh stopnjah tako na UL kot UM. Na UP je bil sprva dopolnilno zaposlen kot gostujoči profesor, po 2007 pa kot rektor in kasneje kot profesor na UP FM.
Dr. Aleksandar Tošić je doktorski študij zaključil na UP, kjer je opravil vse tri stopnje študija. Sedaj je zaposlen na Oddelku za informacijske znanosti in tehnologije UP Famnit, kjer tudi kot predavatelj prejema odlične ocene. Na znanstvenem področju se ukvarja s porazdeljenimi sistemi, predvsem tehnologijami porazdeljenih knjig (DLT – blockchain). Objavil je že nekaj odmevnih del, v zadnjih treh letih kar 11 znanstvenih člankov v revijah s seznama SCI, med temi dva članka v revijah A''. Posebnega pomena je njegovo odlično povezovanje z industrijskimi projekti, kar se odraža ne le na uspešnem delu na dveh tovrstnih projektih, temveč tudi pri prijavi in mentoriranju šestih PKP (Po Kreativni Poti do znanja) projektov, namenjenih povezovanju študentov z delom na projektih z gospodarstvom – med njimi so tudi projekti z uspešnimi industrijskimi implementacijami. Izjemno aktiven pa je tudi na področju popularizacije in prepoznavnosti raziskovalnega področja. Njegova inovacija pametna tla je bila namreč več mesecev razstavljena na Gospodarski zbornici Slovenije, mlade pa dodatno navdušuje za računalništvo s snovanjem, vodenjem in organizacijo programerskega tekmovanja FTP (Fakultetno Tekmovanje v Programiranju).
Dr. Anna Małgorzata Sandak je doktorski študij zaključila leta 2010 na poljski Univerzi v Poznanu, na UP pa je zaposlena od leta 2016, kjer ob znanstvenoraziskovalnem delu znanje predaja študentom na magistrskem in doktorskem študiju s področja obnovljivih materialov in trajnostnega grajenega okolja Oddelka za aplikativno naravoslovje UP FAMNIT. Ob tem deluje tudi kot vodja raziskovalnega oddelka Materiali na inštitutu InnoRenew CoE. Vse od začetka zaposlitve na UP poleg znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela skrbi tudi za popularizacijo znanosti in prepoznavnost UP, saj je organizirala številne mednarodne konference in delavnice, obenem pa je članica uredniških odborov številnih mednarodnih revij. Objavila je več kot 90 znanstvenih člankov, od tega 7 v letu 2023. Da gre za svetovno uveljavljeno in mednarodno vpeto raziskovalko, kažejo ne le podatki o izjemno uspešnem pridobivanju mednarodnih projektov, temveč pridobljen prvi ERC projekt za utrjevanje samostojne raziskovalne kariere, ki ga vodi raziskovalka – petletni ARCHI-SKIN – »Bioinspired living skin for architecture« projekt, je vreden skoraj 2 milijona evrov, v njem pa se ukvarjajo z razvojem zaščitnega biotskega premaza, izdelanega iz inženirsko izdelanih živih materialov.
Ana Kuder je zaključila drugo stopnjo programa Psihologija na UP FAMNIT. K izdelavi odlično ocenjenega magistrskega dela je pristopila z nadpovprečno mero samostojnosti, odlično sposobnostjo za analitično mišljenje, uporabo najnovejših znanstvenih virov in z nadpovprečnim znanjem statističnih analitičnih metod. V delu, ki odlično integrira različna sodobna znanja na področju kognitivne psihologije in uporabe psihodiagnostičnih sredstev, se je usmerila v raziskovanje področja kognitivnega funkcioniranja pri ljudeh, ki so preživeli blažjo ali zmerno obliko Covid-19, ter jih primerjala s tistimi, ki niso zboleli ali so zboleli pred več kot letom. Delo na raziskovalnem področju je razvijala pri postavitvi in uveljavitvi študentskih Biološko-psiholoških konferenc, nadaljuje ga s članstvom v društvu Sinapsa, v okviru katerega pomaga pri organizaciji letne konference s področja nevroznanosti. Objavila je že dva znanstvena članka v indeksiranih revijah, delo pa predstavila na več konferencah in simpozijih. V kratkem času po zaključku študija je že opravila pripravništvo na področju zdravstva in strokovni izpit, z začetkom študijskega leta pa je postala mlada raziskovalka na UKC Ljubljana, na področju klinične nevrofiziologije.
Dr. Jernej Vičič je doktorski študij zaključil 2012 na UL, na UP je zaposlen od 2001. Raziskovalno se ukvarja z jezikovnimi tehnologijami, s posebnim poudarkom na jezikovnih in prevajalnih modelih naravnih jezikov ter s porazdeljenimi sistemi. Na UP je vodja laboratorija za porazdeljene sisteme in jezikovne tehnologije – D(LT)^2, interdisciplinarno pa se povezuje z ISJFR pri ZRC SAZU in InnoRenew CoE. Posebej velja izpostaviti vodenje projekta »Smart, Resilient and Sustainable Communities – European Digital Innovation Hub«. Poleg znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela na UP skrbi tudi za informacijsko podporo izvajanju izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. Tako že vrsto let skrbi za delovanje spletnih učilnic v sistemu Moodle na vseh fakultetah. Kot vodja Centra za oblikovanje in razvoj aplikacij (UP IAM CORA) vodi razvojno ekipo kadrovskega informacijskega sistema UNIS in aplikacije potnih nalogov - edinstven odprtokodni integracijski sistem, ki omogoča nadzor in povezano uporabo informacij različnih virov ter omogoča tako celostni pregled podatkov zaposlenih, raziskovalnih in drugih projektov univerz kot tudi izpise za različna poročanja, kar predstavlja bistveni element informatizacije univerze.
Dr. Sara Zupan je zaključila doktorski študijski program Geografija na UP FHŠ z izjemno obsežno in mnogoplastno doktorsko delo, katere rezultati so bili objavljeni v kar petih znanstvenih člankih. Doktorsko delo odlikuje izjemen interdisciplinaren pristop, v katerem avtorica združuje elemente geografije, genetike in ekologije, s čimer zagotavlja celovito razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na življenjski prostor ter populacije ogrožene in evropsko pomembne vrste metulja barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus) v Sloveniji. Dr. Sara Zupan je zaposlena na Oddelku za biodiverziteto UP Famnit, kjer je aktivna tako na znanstvenem področju kot tudi v izobraževanju. Njena inovativnost pri poučevanju in angažiranost v projektu INOVUP kažeta na njeno željo po izboljšanju kakovosti visokošolskega izobraževanja. Poleg tega je aktivno sodelovala pri projektih, organizacijah konferenc ter povezala štiri inštitucije v prijavi Interreg SLO-ITA projekta Kras4us. Pri svojem delu tako izstopa kot izjemna raziskovalka in pedagoginja, ki presega visoka pričakovanja na vseh področjih svojega delovanja. 
Dr. Žiga Kozinc je doktoriral na UP FVZ leta 2021, kjer je zaposlen od leta 2020. Uspešno delo je pokazal takoj po doktoratu, ko je pridobil interni univerzitetni post-doktorski projekt, letos pa tudi post-doktorski projekt ARIS. H krepitvi mednarodne prepoznavnosti UP je pripomogel tako z vzpostavljenimi sodelovanji s številnimi strokovnjaki iz tujine kot prepoznano znanstveno odličnostjo v tujih revijah, kjer je član uredniških in recenzijskih odborov. Je avtor ali soavtor 113 znanstvenih člankov, z 2863 točkami (SICRIS) se uvršča na 2. mesto med raziskovalci na področju Športa in je soavtor na patentu s področja meroslovja. Ob tem ga odlikuje odlično pedagoško delo, saj je med najbolje ocenjenimi predavatelji – je mentor študentom pri zaključnih nalogah na vseh stopnjah študija (med njimi so tudi nagrajene na fakultetni in univerzitetni ravni) in pri objavi znanstvenih člankov. Na njegovo pobudo so študentje predstavili več prispevkov na konferencah. Sodeluje pri prenovi študijskih programov, snuje tečaje vseživljenjskega usposabljanja in je soavtor učbenika. Študenti ga izpostavljajo kot enega najboljših učiteljev, z izjemno dostopnostjo, odzivnostjo, strokovnostjo in korektnim odnosom.
Strokovni trendi nakazujejo potrebo po vključujočem pristopu pri upravljanju dediščine. Avgusta 2021 so na sedežu Unesco v Parizu odobrili ustanovitev nove »UNESCO katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini« na UP FHŠ, ki je začela z delovanjem v letu 2022. Gre za šele četrto katedro v Sloveniji ter prvo na področju humanistike. Katedra zapolnjuje vrzel obstoječih Unesco kateder v svetu, saj prepoznava ključ trajnostnega upravljanja dediščine v interpretaciji in izobraževanju prek celostnih dediščinskih pristopov. Dejavnosti katedre slonijo na mednarodno uveljavljeni Mednarodni poletni šoli muzeologije in drugih izobraževalnih in raziskovalnih dejavnostih UP FHŠ, v sodelovanju in prepletu z dejavnostmi Parka Škocjanske jame, najstarejše slovenske Unesco-ve destinacije. Z novoustanovljeno katedro je tako UP stopila na svetovni zemljevid najvidnejših in najbolj odličnih institucij na področju dediščinskih študij, s čimer krepi svoj ugled, odličnost in prepoznavnost na mednarodni ravni. S svojim dolgoletnim raziskovalnim in pedagoškim delom na področju dediščine, so ustanovitev in pridobitev omogočile: prof. dr. Irena Lazar, doc. dr. Neža Čebron Lipovec, doc. dr. Zrinka Mileusnić, izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget in izr. prof. dr. Alenka Tomaž.
Dr. Štefan Bojnec je doktorski študij zaključil 1988 na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu, na UP je zaposlen od 2003. Je predstojnik Katedre za ekonomijo UP FM in nosilec ter izvajalec sedmih predmetov. V letu 2023 je objavil skupno 19 izvirnih znanstvenih člankov, izmed teh jih je bilo devet objavljenih v najodmevnejših mednarodnih revijah s področja družboslovja, ki se indeksirajo SCI, SSCI in A&HCI. Odmevnost njegovega dela potrjujejo številni citati njegovih objav – v zadnjih 10 letih v bazi WOS 1.696, v bazi Scopus pa je 2.112 čistih citatov. Uspešnost kažejo tudi pridobljeni projekti, saj je samo v zadnjih letih pridobil več projektov, med njimi velja izpostaviti le najnovejše: AGRIGEP iz prestižnega programa Horizon, WE-GREEN v okviru programa Erasmus+ KA2, enega temeljnega projekta ARIS in sodeluje pri treh ciljnih raziskovalnih projektih. Njegovo mednarodno vpetost pa kaže trenutno kar pet projektov bilateralnega sodelovanja, ki jih izvaja v zadnjem letu in pa članstvo v uredniških odborih več kot dvajsetih mednarodnih revij. Deluje tudi kot član okrog 10 mednarodnih profesionalnih združenj, je evalvator projektov Horizon 2020 in član nemškega znanstveno-svetovalnega sveta IAMO.
Dr. Andreja Istenič je doktorski študij zaključila 2002 na UL Filozofski fakulteti, na UP je zaposlena od leta 2005, na Oddelku za edukacijske vede, kjer vodi tudi interni raziskovalni program Post-digitalno učno okolje in izobraževalna tehnologija za inovativno učenje in karierne poti. 
Dr. Armand Faganel je doktorski študij zaključil leta 2015 na UP FM, kjer je zaposlen od leta 2003, danes kot izredni profesor za področje marketinga. Kot nosilec in izvajalec sodeluje pri izvedbi več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Je predan visokošolski učitelj, mentor študentom pri zaključnih nalogah, dolgoletni predstojnik katedre za marketing. Njegova raziskovalna področja obsegajo medorganizacijski in potrošniški marketing, prodajo, zaznavanje kakovosti storitev v visokem šolstvu in upravljanje blagovnih znamk. Predanost pedagoškemu poklicu je moč razbrati iz številnih odzivov študentov, ki ga opisujejo kot predavatelja, ki študentom približa vsebine na vselej nov, inovativen in zanimiv način. Pri njegovem delu s študenti je moč razbrati željo, kako bi študentom ponudil kar največ, zato študente nenehno vključuje v svoje znanstveno delo, hkrati pa jih tudi že med šudijem seznani z realnim delovnim okoljem. Vseskozi ohranja stik s svojimi diplomanti in tako predstavlja most med prakso in teorijo, ki jo odlično pozna zaradi dolgoletnih izkušenj kot manager na področju maloprodaje, veleprodaje in avtomobilske industrije.
Matej Vrečič je zaključil prvo stopnjo programa Management na UP FM. V diplomskem delu je obravnaval izjemno aktualno področje kriptovalut. Z jasnimi teoretičnimi izhodišči je pojasnil obstoj in delovanje kriptovalut ter pasti, ki so prisotne pri investiranju v kriptovalute za posamezne vlagatelje in družbo kot celoto. V okviru naloge izkazuje poglobljeno poznavanje izbrane teme, ki je v nalogi smiselno artikulirana in predstavlja zaokroženo celoto. Ob koncu naloge celo predstavi predloge za izboljšave na raziskovanem področju in posebej poudari, da odsotnost regulacije tega področja lahko vodi v kripto kriminal. Pri pripravi zaključne projektne naloge je izkazal nadpovprečno raven samostojnosti in raziskovalne radovednosti. Dejstvo, da gre za področje, za katerega ni na voljo raziskav, pa tudi malo razpoložljivih virov, potrjuje, da naloga predstavlja posebno velik prispevek k stroki in k dvigu finančne pismenosti na področju tovrstnih vlaganj. Zaključna projektna naloga je izredno aktualna, saj se ukvarja z enim najbolj vznemirljivih področij v finančnem svetu, a kljub temu relativno malo raziskanim in kot ena prvih v slovenskem prostoru predstavlja pomemben korak k zavedanju in poznavanju tveganj in pasti kriptovalut.
Lana Erjavec se od vpisa na UP FVZ aktivno vključuje v študijsko in obštudijsko življenje na fakulteti in univerzi, s svojimi dejanji, zavzetostjo, motiviranostjo, posebnim čutom za sočloveka in požrtvovalnostjo pa je postala vzor številnim študentom. Tako je prispevala h grajenju skupnosti in občutka pripadnosti, ki se je v post-kovidnem obdobju med študenti izgubil; dvigu zavesti za družbeno odgovornost med študenti; razvoju celotnega sistema in promociji tutorstva ter študentskega sveta UP FVZ in UP; vzpostavitvi študentske revije Ad Salutem; detabuizaciji in destigmatizaciji nekaterih družbenih tem med študenti in spodbujanju pridobivanja neformalnih znanj; sodelovanju pri delovanju Alumni kluba UP FVZ in UP. Z novembrom je tudi predstavnica UP v študentskem svetu Transform4Europe (T4EU). Ob številnih odgovorno opravljanih nalogah, je predvsem človek z veliko začetnico, saj še vedno najde čas za dodatno prostovoljno delo h kateremu je zavezana že vrsto leto – izpostaviti velja delo na SOS telefonu. Lana Erjavec dokazuje, da je z organizacijo, vztrajnostjo in dobro voljo mogoče izjemno uspešno usklajevati študij in obštudijsko dejavnost.
Alja Poljanec izkazuje izjemno predanost in angažiranost pri različnih dejavnostih tako na fakultetni kot univerzitetni ravni. Po prvih aktivnostih, povezanih s prevzemanjem organizacije dogodkov za študente, je njeno delo preraslo v aktivno sodelovanje tako v okviru Študentskega sveta kot Tutorjev. Kot koordinatorka Tutorjev UP PEF je prevzela spremljanje in svetovanje tako študentom kot novim tutorjem, izkušnje pa prenesla tudi na univerzitetni sistem tutorstva, ki je z njenim angažmajem dobil nove razsežnosti, uspehe in zagon. S tem je pokazala tako vsestranskost kot sposobnost obvladovanja širokega obsega odgovornih nalog, kar počne z veseljem, izjemno energijo in vestnostjo. Vključena je v fakultetni Študentski svet, podpredsednica univerzitetnega in članica študentskega sveta Transform4Europe (T4EU). Poleg tega izkazuje izjemno strast do pridobivanja znanja, saj je ob študiju andragogike na UP PEF tudi študentka biopsihologije na UP Famnit, ob tem pa aktivna na konferencah tako kot prostovoljka kot aktivna udeleženka. Njeno delo v različnih vlogah odraža visoko raven odgovornosti, organizacijskih sposobnost in izjemno predanost študentski skupnosti.
Blanka Palčič se je kolektivu UP pridružila decembra 2010, danes skrbi za uspešno delovanje Štipendijskega sklada in je skrbnica Sveta zaupnikov UP, vzpostavila pa je tudi delovanje Alumni pisarne UP. Zaupano ji je bilo skrbništvo pomembnega projekta GDI UP – Zelena, digitalna in vključujoča UP, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Z učinkovitimi organizacijskimi sposobnostmi skrbi za pravočasna poročanja in izvajanje projekta v skladu z določili financerjev. Pri organizaciji različnih dogodkov in delavnic kaže visoko mero čuta za protokol in natančnost za kvalitetno izpeljavo. S stalno skrbjo za ugled univerze si je pridobila spoštovanje in zaupanje različnih deležnikov, ki se vključujejo v njeno delo in naloge, ob tem pa kaže tudi visoko pripadnost univerzi.
V intervjuju spregovori o doktoratu v zaključevanju "Samomorilno vedenje žensk: vloga intimnopartnerskega nasilja in rezilientnoati do samomorilnosti" v katerem se ukvarja z javnozdravstvenima problematikama – samomorilnim vedenjem žensk in intimnopartnerskim nasiljem. 
V intervjuju spregovori o svojem podoktorskem projektu 
Pietro Giovacchini attained his Master's degree in Natural Science in 1997) and his Professional Master program in Biomonitoring and Management of the Coastal Zone in 2004, in both cases at the University of Siena. Currently, he is doing his PhD at the Department of Environmental, Geological and Polar Sciences and Technologies at the University of Siena University, his PhD thesis Evaluation of the Effectiveness of the management of Protected Areas through the Use of objective indicators: An Application to a system of zones wetlands of the Tyrrhenian coast. Apart from his PhD, he works as an officer of the public authority “Regione Toscana”, where he mainly deals with natural resources and management of the Natura 2000 network.
Blas Fernandez, rojen leta 1992 v mestu Alberti, Buenos Aires, Argentina, je leta 2018 končal magistrski študij matematike na Nacionalni univerzi v La Plati. Pred zagovorom magistrske naloge je v okviru Erasmus programa gostoval na Univerzi na Primorskem. Z začetkom študijskega leta 2018/2019 se je Blas Fernandez vpisal na doktorski študij matematike na Univerzi na Primorskem, in od takrat naredil izjemen napredek na področju algebraične kombinatorike. Je avtor dvanajstih visokokakovostnih člankov, na mednarodnih konferencah in raziskovalnih seminarjih pa je predstavil več rezultatov iz svoje doktorske disertacije.
Izr. prof. dr. Patricia Blatnik
Urška Gerič, mag. var. nar
dr. Urša Mars Bitenc in doc. dr. Vesna Jug
Področje ženskega zdravja je izjemnega pomena za uspešnost celotne družbe, v tem okviru deluje tudi 
Izr. prof. dr. Karmen Medica
The primary background of Ilona Rac is Law and Agronomy; she has recently acquired her PhD in the field of Economics of natural resources. Her work mainly consists of agricultural policy analysis and advice with regard to environmental issues. She has worked in several EU and national projects dealing with agriculture and its related environmental issues, including ecosystem services, as well as projects dealing with the issue of food waste. In this seminar, she will present her experience with research projects aiming to assess ecosystem services in order to provide support for evidence-based policymaking.
Evropska komisija je objavila poročilo »Incentives and Skills: Focus on Research Talent. Mutual Learning Exercise on Knowledge Valorisation – Focus on Skills, Intersectoral Cooperation and Incentive Systems«, ki se osredotoča na to, kako gojiti raziskovalne talente, kar je bistveno za učinkovito izkoriščanje znanja.
Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je predstavljen v poglavju o najboljših praksah, saj spodbuja dinamično okolje za sodelovanje in medsektorsko mobilnost. Ena od glavnih tem v poročilu obravnava tudi pomen zagotavljanja spodbud za raziskovalce in njihove ekipe z možnostmi financiranja, poklicnega napredovanja in prepoznavnosti, ki so bistvenega pomena za pospeševanje valorizacije znanja.
Celotno poročilo si lahko preberete tukaj.
Ana Lokovšek je magistrica programa Varstvo narave na UP FAMNIT in zaposlena kot mlada raziskovalka na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Raziskovalno se ukvarja z ekologijo makroalg in ohranjanjem morskih habitatov. V sklopu doktorata se osredotoča na obnovo gozdičkov rjavih alg iz rodu Cystoseira s.l. v severnem Jadranskem morju. Že od nekdaj jo je zanimal podvodni svet in tako je že od malih nog številne ure preživela ob občudovanju rib, ki jih je gojila v številnih akvarijih. Skrb za vodne organizme jo je tako prevzela, da si je po končanem podiplomskem študiju našla delo v nacionalnem akvariju na Malti. Vendar pa je ob spoznanju, da so številni morski habitati vedno bolj ogroženi, odločila, da želi s svojim delom resneje pripomoči k ohranjanju le-teh. Tako je izobraževanje nadaljevala na področju varstva narave, s poudarkom na morju.Tudi v prostem času se rada potaplja in raziskuje morske pokrajine, ko pa je doma, pa svoj mali podvodni svet še vedno vzdržuje in občuduje v številnih akvarijih.
