sreda, 20. marec 2024 Inavguracija rednih profesoric in profesorjev UP

Na slovesnosti v Armeriji Univerze na Primorskem je v torek, 19. marca 2024, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič ob dekanih UP FAMNIT in UP FVZ ter prodekanji UP PEF, na inavguraciji izročil odločbe o izvolitvi v naziv desetim novim rednim profesoricam in profesorjem Univerze na Primorskem. 

Med inavguriranimi profesoricami in profesorji so tudi sodelavke in sodelavci UP IAM in UP Famnit.

dr. Dunja Bandelj, redna profesorica za področje »Rastlinska produkcija in predelava« in znanstvena svetnica

Dr. Dunja Bandelj je leta 1998 diplomirala s področja agronomije na Biotehniški fakulteti na Univerzi v Ljubljani. Doktorsko usposabljanje na področju agronomske znanosti je kot mlada raziskovalka nadaljevala na Biotehniški fakulteti, kjer se je usmerila v raziskave molekularne genetike oljke. Po zaključenem doktorskem usposabljanju v letu 2005, se je aktivno usmerila v proučevanje genskih virov pomembnejših sredozemskih sadnih vrst. Svoje raziskovalno delo je posvetila razvoju mikrosatelitskih označevalcev, ki veljajo za nepogrešljivo orodje pri proučevanju raznolikosti in sorodnosti rastlin na ravni molekule DNA, za sledljivost rastlinskega materiala na trgu, za upravljanje kolekcij kmetijskih rastlin, starševske teste, in s profiliranjem DNA omogočajo tudi natančno identifikacijo sort. Skupaj z raziskovalno skupino Univerze na Primorskem je med prvimi v svetovnem merilu razvila večje število genskih mikrosatelitov oljke ter genomskih mikrosatelitov za proučevanje fige in drugih vrst rodu Ficus. V zadnjih letih intenzivno raziskuje aromatično rastlino laški smilj. S svojo raziskovalno skupino je prva posekvencirala genom in transkriptom laškega smilja ter razvila večje število mikrosatelitov, ki v svetovnem merilu prispevajo k razumevanje sorodnostnih odnosov med vrstami iz rodu Helichrysum, k ugotavljanju geografskega izvora rastlin ter omogočajo kontrolo identitete zelišč. Med pomembnejše dosežke se uvršča tudi objavljeno nukleotidno zaporedje celotne kloroplastne DNA laškega smilja ter iz njega razviti kloroplastni mikrosatelitski označevalci. Raziskave dr. Dunje Bandelj so izrazito aplikativne narave in usmerjene v reševanje aktualnih izzivov v kmetijski stroki. Na Univerzi na Primorskem je sodelovala pri vzpostavitvi najsodobnejšega  genetsko-molekularnega laboratorija z vrhunsko raziskovalno opremo, ki raziskovalcem UP omogoča kompetentno in konkurenčno vključevanje v svetovne raziskave. Sodelovala je tudi pri vzpostavitvi raziskovalne programske skupine Varstvena biologija od molekul do ekosistema.

Dr. Dunja Bandelj je na UP FAMNIT sodelovala pri akreditaciji študijskih programov s področja kmetijstva, biopsihologije in bioinformatike. Pedagoško je vpeta v študijske programe Agronomije, Varstvene biologije in Bioinformatike, kjer poučuje predmete s področja genetike, agroekologije ter rastlinske produkcije. Bila je mentorica ali somentorica 20 diplomantom oziroma magistrantom ter mentorica pri dveh doktoratih. Za svoje raziskovalno delo je leta 2006 prejela nagrado Svečana listina Univerze na Primorskem.

dr. Simona Kralj Fišer, redna profesorica za področje »Biologija« in znanstvena svetnica

Dr. Simona Kralj Fišer raziskuje na področjih vedenjske biologije, evolucijske biologije in ekologije ter se osredotoča na različne zanimive vidike, povezane z vedenjem živali in življenjskimi značilnostmi. Njeno delo še posebej odlikujejo raziskave spolnih razlik v vedenju in morfologiji, pri čemer raziskuje genetske in razvojne mehanizme, ki so podlaga za te razlike. Pri raziskovanju se poslužuje kombinacije kvantitativnih genetskih in eksperimentalnih pristopov, vključno z rodovniškim gojenjem, kvantitativno genetiko, genomiko in transkriptomiko. Ukvarja se tudi s preučevanjem strategij in sistemov parjenja ter velikostnega spolnega dimorfizma, zlasti z raziskovanjem arhitekture spolno specifičnih lastnosti in tega, kako lahko materinski učinki vplivajo na fenotipske razlike med spoloma. Pomemben del njenih raziskav je namenjen študiju osebnostnih razlik znotraj vrst, pri čemer preučuje, kako spolni izbor vpliva na osebnostne lastnosti, gensko arhitekturo teh lastnosti in njihove razlike med spoloma. Pri objavljanju svojih izsledkov sodeluje z različnimi raziskovalci in institucijami ter tako pomembno prispeva k našemu razumevanju evolucijskih in ekoloških temeljev vedenja živali

Pedagoško delo dr. Simone Kralj Fišer zajema delo na Univerzi na Primorskem in na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Na Univerzi na Primorskem deluje na Oddelku za psihologijo na UP FAMNIT, kjer predava Vedenjsko genetiko. Bila je mentorica ali somentorica več kot 16 diplomantom oziroma magistratom ter mentorica in somentorica pri dveh doktorantkah. Sodeluje oz. je sodelovala pri komisijah za spremljanje doktorskih študentov na Univerzi v Singapurju in na Univerzi Jyväskylä (Finska). Dve njeni študentki sta za svoje delo prejeli nagradi za najboljše diplomsko oz. doktorsko delo.

dr. Marko Orel, redni profesor za področje »Matematika« in znanstveni svetnik

Dr. Marko Orel je leta 2004 diplomiral iz teoretične matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Iz matematike je doktoriral leta 2009 na prej omenjeni fakulteti. Prvi stik z Univerzo na Primorskem je imel v šolskem letu 2008/2009, ko je vodil vaje iz verjetnosti na UP FAMNIT. Tam se je leta 2010 zaposlil kot docent. V sledečih letih sta zaposlitev na UP FAMNIT večino časa dopolnjevali zaposlitvi na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem in na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko.  Leta 2017 je bil na Univerzi na Primorskem izvoljen v izrednega profesorja za področje Matematike. 

Raziskovalno delo dr. Marka Orla je sprva zadevalo področje ohranjevalcev v matrični teoriji. Že med doktorskim študijem je dotične raziskovalne probleme povezoval s teorijo grafov, kjer je preučeval grafološka jedra.  Skupni imenovalec obeh področij so predstavljale številne matematične strukture nad končnimi obsegi. V kasnejših raziskavah je odkril nove mostove, ki matrično teorijo in teorijo grafov povezujejo s končnimi geometrijami in teorijo kodiranja.

Raziskovalne objave dr. Marka Orla so umeščene v 13 različnih znanstvenih revij oz. monografij. Med njimi lahko zasledimo revije, kot so Linear and Multilinear Algebra, Journal of Combinatorial Theory - Series A ter Finite Fields and their Applications. Med drugim je avtor 11 samostojnih izvirnih znanstvenih člankov in enega samostojnega poglavja v monografiji v skupnem obsegu 279 strani. V vlogi recenzenta je sodeloval pri 11 različnih revijah s faktorjem vpliva.

Dr. Marko Orel je v preteklosti poučeval na Univerzi na Primorskem, Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici ter na Univerzi v Reki. Skupno je vodil 28 različnih predavanj oz. vaj na 9 različnih fakultetah.  Od svoje prve zaposlitve na Univerzi na Primorskem ima številne vodstveno-administrativne funkcije. Med drugim je od leta 2011 član Upravnega odbora Univerze na Primorskem, od leta 2012 pa je prodekan za znanstveno raziskovalno delo na UP FAMNIT.

dr. Ademir Hujdurović, redni profesor za področje »Matematika« in znanstveni svetnik

Dr. Hujdurović je leta 2009 diplomiral s področja matematike na Fakulteti za matematiko in naravoslovje na Univerzi v Tuzli. Študij je zaključil z maksimalno povprečno oceno 10,00. Od leta 2010 naprej je zaposlen na Univerzi na Primorskem. Najprej je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na UP IAM. Leta 2013 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo pod mentorstvom prof. dr. Dragana Marušiča in somentorstvom prof. dr. Klavdije Kutnar. Nato je bil zaposlen kot asistent z doktoratom na UP FAMNIT, od leta 2015 pa kot docent in znanstveni sodelavec. Leta 2018 je postal prodekan za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje na UP FAMNIT. Naziv izrednega profesorja je pridobil leta 2019. Od novembra 2019 je dekan UP UP FAMNIT, junija 2023 pa je bil na funkcijo dekana UP FAMNIT ponovno izvoljen.

Raziskovalno delo dr. Hujdurovića je teorija grafov, in sicer primarno preučevanje lastnosti in karakterizacije grafov, ki premorejo določeno stopnjo simetrije. Nekateri izmed najbolj pomembnih rezultatov dr. Hujdurovića so dokaz domneve o neobstoju netrivialno nestabilnih cirkulantov lihega reda ter rešitve nekaj odprtih vprašanj glede presečne gostote tranzitivnih permutacijskih grup.

Dr. Hujdurović je do sedaj v soavtorstvu objavil 34 izvirnih znanstvenih člankov v revijah, ki so uvrščene na seznam SCI, s skupnim številom čistih citatov 132.

Kot raziskovalec je član programske skupine Matematično modeliranje in enkripcija: od teoretičnih konceptov do vsakodnevnih aplikacij, v okviru katere je sodeloval v številnih raziskovalnih projektih s področja matematike. Leta 2019 je prejel nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem, leta 2023 pa nagrado Kalman Visiting Fellow Univerze v Aucklandu, Nova Zelandija. Od leta 2023 je odgovorni urednik SCI revije Ars Mathematica Contemporanea.

Pedagoško delo dr. Hujdurovića zajema sodelovanje pri izvajanju študijskih programov vseh stopenj s področja matematike ter študijskih programov prve stopnje s področja računalništva in informatike na UP FAMNIT. 

dr. Russell Stephen Woodroofe, redni profesor za področje »Matematika« in znanstveni svetnik

Dr. Russ Woodroofe se je rodil in odraščal v Ann Arborju v Michiganu. Leta 1998 je diplomiral z odliko na dvopredmetnem študiju matematike in računalništva. Po kratkem obdobju dela v poklicu programerja se je Russ preselil na univerzo Cornell za podiplomski študij matematike, kjer je leta 2005 doktoriral. Naslov njegove disertacije je bil "Shelling the coset poset" pod mentorstvom Kena Browna.

Dr. Woodroofe-ova prva zaposlitev po doktoratu je bila na kampusu medicinske fakultete Cornell v Dohi v Katarju, kjer je poučeval predmedicinski infinitezimalni račun. Leta 2008 je začel podoktorski študij pri Johnu Shareshianu na oddelku za matematiko na univerzi Washington v St. Louisu. Leta 2012 se je preselil na univerzo Mississippi State kot docent za matematiko. V tem času je za en semester obiskal Univerzo v Miamiju leta 2016, večkrat pa je obiskal tudi Univerzo na Primorskem kot gostujoči raziskovalec. Dr. Woodroofe je na Univerzo na Primorskem prišel jeseni 2017 kot izredni profesor.

Raziskovalno delo dr. Woodroofe-ja je osredotočeno na kombinatoriko, teorijo grup in topologijo. Je strokovnjak za tehniko lupljivosti. Izdelal je orodja za lupljenje poset podgrup in odsekov podgrup ter podobnih poset. Verjetno je najbolj znan po svojem delu na področju kombinatorične komutativne algebre, ki je raziskovalcem na tem področju pokazalo, kako uporabiti tehnike iz topološke kombinatorike in teorije grafov. Njegovo nedavno delo se nanaša na uporabo Smith-Oliverjeve teorije za poseti grup ali odsekov podgrup in uporabo tehnik, ki jih je navdihnila algebraična geometrija, za Erdős-Ko-Rado probleme.

Dr. Woodroofe je objavil 22 matematičnih člankov, vključno s člankom v Journal of Association for Computing Machinery in dvema člankoma v Advances in Mathematics. Omeniti je vredno tudi Gap.app, njegov vmesnik in distribucijo računalniško algebro.

Na UP FAMNIT-u je dr. Woodroofe poučeval predmete iz topologije, analize in kombinatorike za študente matematike, računalništva in bioinformatike. Bil je mentor pri doktoratu Andrésa Santamaría-e-Galvisa in dveh magistrskih nalogah na univerzi Mississippi State. Leta 2011 je prejel nagrado Guido L. Weiss Teaching and Service Award, ki jo podeljuje oddelek za matematiko Univerze Washington v St. Louisu.

dr. Miklós Krész, redni profesor za področje »Računalništvo in informatika« in znanstveni svetnik

Dr. Miklós Krész je magistriral iz matematike in računalništva leta 1994 na Univerzi v Szegedu na Madžarskem. V zadnjem letniku študija je prejel republiško štipendijo za izjemne študijske dosežke.  Po diplomi je delal kot raziskovalni asistent v raziskovalni skupini za teorijo avtomatov na Madžarski akademiji znanosti. Eno leto je preživel tudi na Memorial University of Newfoundland v Kanadi, za katero je prejel raziskovalno štipendijo mednarodne Sorosove fundacije, kjer je deloval kot asistent.

Miklós Krész je nadaljeval svojo akademsko pot in leta 2005 doktoriral iz matematike in računalništva na Univerzi v Szegedu. V tem času se je pridružil oddelku za uporabno informatiko na isti univerzi. Od leta 2010 je opravljal delo univerzitetnega profesorja. Med letoma 2011 in 2018 je prevzel vlogo vodje oddelka. Skupaj s sodelavci je soustanovil raziskovalno in razvojno zagonsko podjetje, osredotočeno na izdelavo programske opreme za ocenjevanje tveganj  s pomočjo analize omrežij. To programsko opremo uporabljajo v vodilnih bankah, zavarovalnicah in telekomunikacijskih podjetjih.

Od leta 2006 Miklós Krész aktivno poučuje na Univerzi na Primorskem. Sprva je poučeval v okviru programa Erasmus, od leta 2009 pa je prevzel vlogo predavatelja na magistrskem programu Računalništvo. Leta 2011 je pridobil naziv docenta, od leta 2017 pa opravlja funkcijo izrednega profesorja. Dr. Krész je oktobra 2017 postal del novoustanovljenega interdisciplinarnega centra InnoRenew CoE, kjer je prevzel vlogo vodje raziskovalne skupine. Trenutno opravlja funkcijo vodje raziskovalnega oddelka za obdelavo informacij. Poleg tega je od marca 2018 tudi višji raziskovalec na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem.

Njegova glavna raziskovalna področja so industrijsko motivirane metode diskretne optimizacije, industrijske rešitve, ki temeljijo na podatkih ter povezovanje metodologij operativnih raziskav in podatkovne znanosti. V središču njegovega zanimanja so tako temeljne kot aplikativne raziskave na omenjenih področjih. Je soavtor 75 izvirnih znanstvenih člankov in štirih poglavij v monografijah, s skupno skoraj 300 neto citati. Bil je vodilni strokovnjak v več kot 50 interdisciplinarnih in industrijskih projektih. Bil je generalni sekretar madžarskega Društva za operativne raziskave, trenutno pa je podpredsednik SI MATH IN – Konzorcija za industrijsko matematiko (slovenska mreža EU-MATHS-IN: European Service Network of Mathematics for Industry and Innovation).

dr. Lara Lusa, redna profesorica za področje »Statistika« in znanstvena svetnica

Dr. Lara Lusa je leta 1998 diplomirala iz statističnih in aktuarskih ved na Univerzi v Trstu ter leta 2002 doktorirala iz Uporabne statistike na Univerzi v Firencah. Po doktoratu je delala kot raziskovalka na Nacionalnem Inštitutu za proučevanje in zdravljenje tumorjev v Milanu, na Inštitutu molekularne onkologije v Milanu ter na Nacionalnem Inštitutu za rak v Bethesdi, ZDA. Od leta 2008 do 2016 je bila zaposlena na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2016 pridobila naziv izredne profesorice in kjer je še danes dopolnilno zaposlena.  Od leta 2016 je zaposlena na Univerzi na Primorskem, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.

Raziskovalno delo dr. Luse zajema področje razvoja statistične metodologije za potrebe medicinske statistike.  Najbolj odmevni so njeni članki s področja visokorazsežnih podatkov. Njeno trenutno raziskovalno delo se osredotoča na začetno analizo podatkov. Od leta 2016 je članica mednarodne pobude STRATOS (STRengthening Analytical Thinking for Observational Studies), ki vključuje strokovnjake številnih različnih področij biostatistike, kjer je sopredsednica delovne skupine o začetni analizi podatkov in članica delovne skupine o visokorazsežnih podatkih.

Bibliografija dr. Luse do sedaj obsega 85 izvirnih znanstvenih del v revijah s faktorjem vpliva, od tega je prva ali vodilna avtorica v 21 člankih, skupno število čistih citatov presega 2500 in njen indeks citiranosti h je 26. Ima tudi 14 člankov, ki so opredeljeni kot izjemni dosežek po metodologiji Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Za svoje raziskovalno delo je leta 2020 prejela Zoisovega priznanja za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike, leta 2021 je bila prejemnica nagrade za zanstveno odličnost Univerze na Primorskem. Svoje raziskovalno delo je predstavila z vabljenimi predavanji na mednarodnih konferencah in na univerzah v tujini.

Pedagoško delo zajema izvajanje predmetov s področja statistike in uporabne statistike na vseh nivojih različnih študijskih programih na Univerzi na Primorskem in na Univerzi v Ljubljani. V slovenskem prostoru aktivno sodeluje v dejavnostih Statističnega društva Slovenije, od leta 2013 je sourednica revije Metodološki zvezki – Advances in Statistics and Methodology, od leta 2016 pa predsednica programskega odbora mednarodne konference Applied Statistics.

---