Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

petek, 21. februar 2025 Raziskovalni obisk z Univerze Cagliari

Danes smo se pogovarjali z Gianmarcom Cherchijem, z Oddelka za matematiko in računalništvo Univerze v Cagliariju (Italija) in profesorjem za "Vizualizacijo podatkov" ter "Spletno programiranje", ki nas je obiskal v okviru raziskovalnega obiska. 

      

Prof. Cherchi se je v Kopru mudil na kratkoročni izmenjavi, pri izr. prof. Matjažu Kljunu in izr. prof. Klenu Čopiču Puciharju z Oddelka za informacijske znanosti in tehnologije.

V sklopu obiska je predaval na ponedeljkovem RIN seminarju in predstavil svoje raziskovalno področje, nekaj dni kasneje pa je predaval še magistrskim študentom v intenzivnem programu o vizualizaciji podatkov. 

Pred odhodom v Cagliari pa nam je povzel svoj prvi obisk v Kopru: "To je moj prvi obisk Kopra, ki me je resnično navdušil. Moja gostitelja, Matjaž in Klen, sta bila izredno prijazna in gostoljubna, kar je obisk dodatno polepšalo. Naj omenim, da sem imel tudi možnost, da sem se povezal z njihovimi doktorandi in vsemi člani njihove skupine. V sklopu obiska sem predaval na ponedeljkovem RIN seminarju, kjer sem predstavil svoje raziskovalno področje, kar je bila zelo vznemirljiva izkušnja. Danes pa sem imel tudi odlično izkušnjo pri delu z magistrskimi študenti v intenzivnem tečaju o vizualizaciji podatkov," povzema.  

Dr. Cherchi je pojasnil tudi, kaj je vizualizacija podatkov in poudaril, zakaj je v današnjih dneh tako pomemembna. "Vizualizacija podatkov je podpodročje računalništva, ki se osredotoča na učinkovito predstavljanje podatkov. Z vzponom umetne inteligence in velikih podatkov zdaj ustvarjamo ogromne količine informacij, pri čemer so ključna ustrezna orodja za vizualizacijo. S tem lahko podatke predstavimo na način, ki je razumljiv vsem in prenaša pravilno sporočilo," dodaja.

torek, 18. februar 2025 Inavguracijsko predavanje prof. dr. Marko Tkalčič

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Marka Tkalčiča, rednega profesorja za področje Računalništva in informatike, z naslovom: »Od amaterskega muziciranja do modeliranja uporabnikov«, ki bo v ponedeljek, 3. marca 2025 ob 17:30 v predavalnici FAMNIT-VP3, Glagoljaška 8, Koper (2. nadstropje) in na daljavo na povezavi https://upr-si.zoom.us/j/91223956333?pwd=OS4fBcl8snbYve4EInr0kWLYUbgliR.1

Meeting ID: 912 2395 6333
Passcode: 949891

torek, 18. februar 2025 Državljanska znanost igra pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju invazivnih tujerodnih vrst

Invazivne tujerodne vrste predstavljajo resno grožnjo biotski raznovrstnosti, gospodarstvu kot tudi zdravju ljudi.

Ključnega pomena za njihovo obvladovanje je pravočasno odkrivanje, kar zahteva široko spremljanje, ki presega zmogljivosti poklicnih znanstvenikov. Pomembno vlogo pri tem lahko odigra vsak posameznik, saj lahko s pomočjo aplikacij, kot so eBird, Pl@ntNet, iNaturalist in ArtPortalen, javnost poroča o novih opažanjih kot del državljanske znanosti.

     

Mednarodna raziskava, v kateri je poleg 30 raziskovalcev v okviru akcije COST Alien CSI sodelovala tudi doc. dr. Živa Fišer, je prvič pokazala, da državljanska znanost igra ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju invazivnih tujerodnih vrst. V raziskavi, objavljeni tudi v reviji People and Nature, so analizirali 600 uradnih poročil iz 30 držav in jih primerjali z več kot 220 milijoni zapisov z javnih platform. Gre za prvo študijo, ki dejansko meri vpliv državljanske znanosti na zgodnje odkrivanje invazivnih tujerodnih vrst.

Rezultati so pokazali, da so platforme državljanske znanosti zelo učinkovite, saj Evropsko regulirane tujerodne vrste pogosteje odkrijejo uradni programi, medtem ko javnost hitreje zazna vrste, ki so bile že opažene v sosednjih državah ali tiste, ki jih je mogoče prepoznati brez strokovnega znanja. Pri vretenčarjih (ptice, sesalci) je večja verjetnost, da jih javnost opazi prej kot uradni nadzor.

Na podlagi rezultatov se priporočila za prihodnost usmerjajo v celostni pristop, ki združuje profesionalno spremljanje z vključevanjem širše javnosti (državljanska znanost). S tesnim sodelovanjem s platformami za beleženje opažanj in podpiranjem njihovega razvoja bi vlade v prihodnosti lahko vzpostavile še učinkovitejši sistem spremljanja invazivnih vrst.

Državljanska znanost je torej nepogrešljiv del rešitve za zgodnje odkrivanje in učinkovito obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst.

Preberite več: besjournals.onlinelibrary.wiley.com 

ponedeljek, 17. februar 2025 Študentje na delovnem obisku v Novartisu

V okviru projekta ImmBIO so študentje z UP FAMNIT in UL FMF skupaj s pedagoškima mentorjema doc. dr. Karlo Ferjančič (vodja projekta na UP FAMNIT) in prof. dr. Emilom Žagarjem (UL FMF) obiskali podjetje Novartis v Mengšu. 

      

Tam sta jih sprejela delovna mentorja, dr. Andrej Pohar in ga. Andreja Pirnat, ter jim skupaj s sodelavci razkazala laboratorije "upstream" oddelka, kjer poteka začetna faza razvoja, načrtovanja in gojenja mikroorganizmov ali celic, ki proizvajajo želeno biološko snov, ter "downstream" oddelka, kjer poteka razvoj, načrtovanje, testiranje in čiščenje zdravilnih bioloških učinkovin. 

V sklopu projekta študentje sodelujejo pri aktualnih izzivih v podjetju, njihov cilj pa je razvoj in testiranje matematičnih modelov bioreaktorjev. Poleg rednih tedenskih srečanj na daljavo je bil ta prvi obisk v podjetju odlična priložnost za boljši vpogled v razvoj ter celostno razumevanje Novartisovega razvoja bioloških zdravil. 

sobota, 15. februar 2025 Uspešna izvedba INFORMATIVNI DNI v Kopru in Izoli

V petek in soboto, 14. in 15. februarja, so v Sloveniji potekali INFORMATIVNI DNEVI za bodoče študentke in študente. Na UP FAMNIT smo se tudi v letošnji izvedbi predstavili na dveh lokacijah in zabeležili veliko zanimanja za dodiplomske študijske programe na naši fakulteti.

Dijake je v Kopru, na sedežu fakultete, pred začetkom predstavitev pozdravil dekan, prof. dr. Ademir Hujdurović, v Izoli (Livade 1.0), kjer se izvajajo nekateri študijski programi, pa doc. dr. Živa Fišer, Predstojnica Oddelka za biodiverziteto, in doc. dr. Sara Zupan, namestnica koordinatorice študijskega programa Varstvena biologija.

Dijaki so tako v Kopru pridobili informacije o študijskih programih Matematika, Matematika v ekonomiji in financah, Računalništvo in informatika in Biopsihologija, v Izoli pa smo jim predstavili Bioinformatiko, Agronomijo in Varstveno biologijo.

Po koncu predstavitev so se dijaki lahko udeležili Famnitovega informativnega sejma , na katerem so spoznali še študente tutorje in člane Študentskega sveta, za vsa vprašanja glede vpisa in možnosti mednarodnih izmenjav pa je bil na voljo tudi Referat za študente.

V Livadah smo dijakom razkazali tudi laboratorije in vajalnice, v katere je umeščena visoko-tehnološka oprema, ki je namenjena zlasti raziskavam na področju aplikativnega naravoslovja, biodiverzitete, bioinformatike, živil, prehrane, zdravja, urbanizma, ergonomije in kineziologije, oljkarstva, gastronomije in kulture vina, mediteranskih kultur ter okoljskih tehnologij in rabe obnovljivih materialov.

Sobotni popoldanski termin je bil rezerviran za predstavitve v angleščini preko sistema ZOOM za dijake, ki prihajajo iz tujine in se zanimajo za programe Matematika, Računalništvo in informatika ter Bioinformatika, ki jih na fakulteti izvajamo tudi v angleškem jeziku.

Poleg vsebine študija, smo v več terminih prek Zooma predstavili tudi Študentske domove in prijavno-vpisne postopke.

Na voljo je tudi dodaten termin za spletno predstavitev prijavno-vpisnih postopkov za vpis na dodiplomski študij, in sicer v sredo, 5. 3. 2025, ob 14.00. Zoom povezava: https://upr-si.zoom.us/j/98521649402?pwd=6ACPQuaenQTZk148AzQe5mJR3ONIdE.1 (Meeting ID: 985 2164 9402).

Za vprašanja, vezana na prijavno-vpisni postopek, se lahko dijaki obrnejo na Referat za študente (referat@famnit.upr.si) ter Vpisno službo UP (vpis@upr.si).

sreda, 12. februar 2025 Vabljeni na 4. predavanje cikla Famnitovih izletov v matematično vesolje: “Rumors, epidemics and economic crises: infection processes in networks “

 Vabljeni na 4. predavanje cikla z naslovom

“ Rumors, epidemics and economic crises: infection processes in networks “,

ki bo potekalo v sredo, 19. februar 2025, ob 16.00, Velika predavalnica 3, UP FAMNIT in prek ZOOM povezave. 

Predaval bo Dr. Miklós Krész UP FAMNIT, UP IAM in InnoRenew CoE 

O predavanju:  Kakšne so skupne značilnosti gospodarske krize iz leta 2008, pandemije COVID-19 in kampanj na družbenih omrežjih v zadnjih političnih volitvah? Zakaj so bile dinamike stečajev, epidemij in širjenja dezinformacij tako nepričakovane? Kakšne so podobnosti in razlike med omenjenimi procesi in kako jih lahko opišemo z matematičnimi modeli? Katere specifične težave se pojavijo pri obvladovanju širjenja teh vrst izbruhov in katere matematične metode se lahko uporabijo za njihovo reševanje? Da bi odgovorili na zgoraj zastavljena vprašanja in izpostavili glavne izzive, bo predavatelj odgovoril na zgornja vprašanja ter pojasnil metodologijo računalniške analize omrežij. 

       

O predavatelju:  Miklós Krész je leta 2005 doktoriral iz matematike in računalništva na Univerzi v Szegedu na Madžarskem. Njegova glavna raziskovalna področja so industrijsko motivirane metode optimizacije, podatkovne industrijske rešitve in integracija operacijskih raziskovalnih ter podatkovnih metodologij. Osredotoča se tako na temeljne kot na aplikativne raziskave. Trenutno je profesor računalništva na UP FAMNIT in UP IAM, hkrati pa je vodja raziskovalnega oddelka za obdelavo informacij na InnoRenew CoE. 

 Prenos plakata

 

sreda, 12. februar 2025 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študentke - Vanje Gomboc

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom Psihološki procesi novinarjev ob poročanju o samomoru: analiza mešane metode študentke doktorskega študijskega programa 3. stopnje Suicidologija in duševno zdravje, Vanje Gomboc.

Predstavitev bo potekala v četrtek, 20. 2. 2025 ob 9.00 preko Zooma na povezavi:
https://upr-si.zoom.us/j/93692229993

Vljudno vabljeni!

sreda, 12. februar 2025 Vabljeni k ogledu četrtega letošnjega posnetka iz niza Famnitovih bioloških večerov: Flora Parka Škocjanske jame

Četrto predavanje letošnjega niza z naslovom “Flora Parka Škocjanske jame”, je izvedel Boštjan Surina, Naravoslovni muzej Rijeka & UP FAMNIT. Predavanje je potekalo prek videokonferenčne povezave ZOOM.   

           

O PREDAVANJU: Park Škocjanske jame ne obsega velikega območja, vendar na svojem površju združuje veliko raznolikost rastlinskega sveta. V globokih udornih dolinah presenečajo številne vrste hladnejših, gorskih območij, medtem ko so v njihovi bližini opažali prav tako številne toploljubne, submediteranske vrste. V parku so nahajališča nekaterih endemičnih, redkih ali ogroženih vrst, ki so tudi v rdečem seznamu praprotnic in semenk Slovenije: bršljanov pojalnik (edino nahajališče), wettsteinova mrtva kopriva (eno izmed dveh nahajališč), justinova zvončica (klasično nahajališče), primorska preobjeda, resasti ožepek, rdečeplodni brin, pospichalova zlatica in žajbelj.


                                                                    Vir: Park Škocjanske jame 

O PREDAVATELJU: Dr. Boštjan Surina na UP FAMNIT deluje kot predavatelj na področjih sistematike, ekologije in reprodukcijske biologije rastlin, kot kustos za botaniko pa v Prirodoslovnem muzeju Rijeka. Svoje raziskave usmerja v razumevanje raznolikosti cvetnic v času na širšem območju Sredozemlja. Probleme nastajanja in vzdrževanja reprodukcijskih barier med posameznimi razvojnimi linijami cvetnic raziskuje s pomočjo klasičnih in modernejših, molekularno-genetskih metod.

sreda, 12. februar 2025 Javni poziv za pridobitev štipendije iz Štipendijskega sklada UP v študijskem letu 2025/2026

Univerza na Primorskem vabi vse, ki se vpisujejo v študijske programe fakultet: UP Fakultete za humanistične študije, UP Fakultete za management, UP Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP Pedagoške fakultete, UP Fakultete za turistične študije - Turistica, UP Fakultete za vede o zdravju in izpolnjujejo pogoje, k prijavi na Javni poziv za pridobitev štipendije iz Štipendijskega sklada Univerze na Primorskem v študijskem letu 2025/2026.

   

Štipendijski sklad Univerze na Primorskem (v nadaljevanju sklad) temelji na partnerstvu med Univerzo na Primorskem (v nadaljevanju UP), občinami in gospodarstvom. Namenjen je nagrajevanju in spodbujanju najboljših študentov UP, navezovanju stikov študentov z delodajalci že v času študija in zagotavljanju večjih možnosti za zaposlitev študentov takoj, ko zaključijo študij. Cilj sklada je obenem spodbuda vseh študentov UP k čim boljšim študijskim uspehom.

Na javni poziv se lahko prijavijo:

  • kandidati za vpis v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP in
  • študenti, ki bodo v študijskem letu 2025/2026 vpisani v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP,

višina štipendije za študijsko leto 2025/2026 znaša najmanj 2.200,00 EUR!

  • V primeru, da štipendije podeli UP, znaša štipendija 2.200,00 EUR na študijsko leto. V kolikor obstaja interes, se lahko podelijo tudi višje štipendije, in sicer:
  • za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 80 do 89 točk, lahko štipendija znaša do 330,00 EUR/mesec oziroma do 3.300,00 EUR na študijsko leto;
  • za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 90 do 100 točk, lahko štipendija znaša do 550,00 EUR/mesec oziroma do 5.500,00 EUR na študijsko leto;

za doktorske študente lahko štipendija znaša do 1.200,00 EUR/mesec oziroma do 12.000,00 EUR na študijsko leto.

Pogodbe o štipendiranju so običajno tripartitne, sklenjene med UP, partnerji sklada (delodajalci) ter študenti. V primeru, da partner sklada (vlagatelj) ponuja študentu (prejemniku štipendije) tudi zaposlitev, ima študent s podpisom pogodbe možnost, da se po zaključenem izobraževanju zaposli pri vlagatelju vsaj za toliko časa, kot je prejemal štipendijo.

Rok za oddajo: 15. september 2025. E-vloga je oddana pravočasno, če je oddana od 11. februarja 2025 do vključno 15. septembra 2025.

Na spletni strani Kariernega centra Univerze na Primorskem (KC UP), najdete vse podrobnosti in besedilo razpisa: Štipendijski sklad UP 2025/2026 - JAVNI POZIV!

Za več informacij: Karierni center Univerze na Primorskem, center za vseživljenjsko učenje in karierno orientacijo

Titov trg 4, 6000 Koper, Slovenija     

Tel.: +386 5 611 75 60

E-pošta: kariernicenter@upr.si. 

Javni poziv za pridobitev štipendije - 2025/2026

JP za pridobitev stipendije na UP za leto 2025-2026.pdf (301kb)

Public call UP Scholarship Fund 2025-2026.pdf (268kb)

torek, 11. februar 2025 Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti na UP: Portreti izbranih doktorskih študentk, zaposlenih na univerzi

Letos 11. februarja 2025 obeležujemo že deseto obletnico mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti. Na predlog Generalne skupščine Združenih narodov letošnji mednarodni dan poteka pod sloganom “Načrtovanje napredka za oblikovanje prihodnosti: Najboljše je še pred nami” (“Charting Progress to Shape the Future: The Best is Yet to Come”).

Doktorski študentov, ki so hkrati zaposlenih na UP je 57. Več kot polovica teh je žensk - natančneje 34 in prav njim ob tem dnevu letos posvečamo pozornost - doktorskim študentkam, ki so hkrati zaposlene na UP.  

Izbrane so bile tudi doktorske študentke UP FAMNIT in UP IAM, ki so delile navdih za to karierno pot, spregovorile o vzponih in padcih ter ponudile dragocene nasvete mlajšim študentkam in zaposlenim, ki razmišljajo o podobni študijski/karierni poti. 

 Lea Primožič   


Članica zaposlitve: UP Inštitut Andrej Marušič (UP IAM)

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacije tehnologije (UP FAMNIT), smer Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja

Tema raziskovanja: Komuniciranje znanosti (področje trajnostno grajeno okolje)

 

Za doktorski študij sem se odločila, ker sem želela poglobiti svoje znanje o komuniciranju znanosti in s tem prispevati k njenem razvoju. Pri svojem raziskovalnem delu se posvečam predvsem področju trajnostne gradnje, saj lahko z učinkovito komunikacijo spodbudimo resnične pozitivne spremembe v družbi.

Navdihuje in motivira me misel, da lahko s svojim raziskovanjem prispevam svoj del k večji ozaveščenosti o pomenu trajnostne gradnje. Prepričana sem namreč, da je vsak korak pomemben del večje zgodbe napredka. Študentkam, ki razmišljajo o raziskovanju, svetujem, naj bodo pogumne, vztrajne in radovedne!

 Kaja Praprotnik   


Članica zaposlitve: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), Laboratorij DLTLT (Distributed Ledger Technologies and Language Technologies)

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), smer Računalništvo in informatika

Raziskovalno področje: Jezikovne tehnologije

 

Za doktorski študij sem se odločila, ker me močno zanima raziskovalno delo na področju jezikovnih tehnologij in umetne inteligence. Usklajevanje doktorskega študija z asistentskim delom mi predstavlja precejšen izziv, a ker sta tesno povezana, se medsebojno dopolnjujeta.

Sem članica ekipe laboratorija DLTLT (Distributed Ledger Technologies and Language Technologies), kjer se ukvarjamo s porazdeljenimi in jezikovnimi tehnologijami. Pri našem delu nikoli ni dolgčas – obkrožena sem s sodelavci in mentorjema, ki so izjemni raziskovalci z ogromno znanja, ki ga z veseljem delijo. Ker delamo na različnih projektih in področjih, imamo priložnost za medsebojno sodelovanje in razvoj povsem novih raziskovalnih idej. 

Moja raziskava se osredotoča na umetno inteligenco v jezikovnih tehnologijah. Še posebej si želim prispevati k razvoju velikih jezikovnih modelov, ki bi bili široko dostopni in bi ljudem pomagali pri vsakdanjih izzivih. Prizadevam si, da bi ti modeli delovali manj robotsko in bi odgovarjali na vprašanja na bolj človeški način. Takšen pristop bi lahko prispeval k razvoju tehnologij za pomoč pri osamljenosti starejših ter reševanju drugih družbenih izzivov.

Eden najdragocenejših nasvetov, ki mi je pomagal pri usklajevanju študija z delom, je, da ne obupam kljub neuspehom. Prav dejstvo, da pot ni lahka, jo naredi zanimivo – in prav to je čar raziskovanja. Ko se lotiš raziskave, nikoli ne veš, ali bo uspešna ali ne. Moje delo je predvsem rezultat radovednosti in želje po odkrivanju novih spoznanj.

Študentkam, ki razmišljajo o akademski karieri, bi svetovala, naj sledijo svojim ciljem in se ne ustrašijo izzivov. Akademska pot je polna preizkušenj, a hkrati ponuja izjemne priložnosti za rast in razvoj.

Lucia Rojs   


Članica zaposlitve: UP Inštitut Andrej Marušič

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), smer Suicidologija in duševno zdravje

Raziskovalno področje: Suicidologija in duševno zdravje

 

 

Odločitev za doktorat je prišla naravno. Sprva o tem nisem razmišljala, a ko sem se zaposlila na Slovenskem centru za raziskovanje samomora na UP IAM in začela sodelovati pri različnih raziskovalnih in intervencijskih projektih s področja duševnega zdravja in samomorilnega vedenja, je postal logičen naslednji korak. Kot mlada raziskovalka imam to srečo, da je opravljanje doktorata del moje zaposlitve, kar pomeni, da se znanstvena spoznanja, ki jih pridobivam, neposredno prepletajo z mojim delom. Hkrati pa me izzivi iz prakse vodijo k postavljanju raziskovalnih vprašanj, ki so resnično relevantna. To povezovanje teorije in prakse mi daje veliko motivacije in občutek smisla.

V svoji raziskavi obravnavam temo, ki jo pogosto vidimo kot težko – smrt in z njo povezane koncepte. Čeprav je smrt naravni del življenja, se o njej pogosto neradi pogovarjamo, saj v ljudeh vzbuja strah in nelagodje. S svojim delom želim spodbuditi odprte in konstruktivne razprave, ki povezujejo različna področja, tako v akademskem svetu kot tudi širše v družbi. Upam, da bodo moja spoznanja pomagala premakniti nekatere družbene tabuje, spodbudila drugačne poglede in prispevala k boljšemu razumevanju te teme. Če s svojim delom vsaj malo pripomorem k temu, da bo o teh temah lažje govoriti, bom dosegla svoj cilj.

Ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučila, je prilagodljivost saj se načrti spreminjajo in to je v redu. Pomembno je, da znamo sprejeti, da stvari ne bodo vedno tekle po načrtu in se s tem ne obremenjujemo preveč. Razdelitev nalog na manjše korake in postavljanje realnih ciljev mi zelo pomaga, da se ne počutim preobremenjeno. Čeprav moram priznati, da se tega še vedno učim. Ključno je tudi določanje prednostnih nalog in prepoznavanje trenutkov, ko je čas za odmor. Včasih je najboljša odločitev, da pustimo neko nalogo stati in se k njej vrnemo s svežim pogledom. Zelo pomembna pa je tudi podporna mreža – družina, prijatelji in sodelavci lahko naredijo veliko razliko. Včasih si je potrebno dovoliti, da ne bo vse popolno in biti prijazen do sebe. 

Raziskovanje je zame odkrivanje vzorcev, postavljanje novih vprašanj ter razmislek o ustaljenih prepričanjih. Pri tem me najbolj navdušuje tisti trenutek, ko se posamezni koščki sestavijo v smiselno celoto. Še posebej pa me veseli, kadar moje delo sproži zanimive razprave, spodbudi kritično mišljenje ali komu pomaga pogledati na določeno temo iz nove perspektive. 

Akademski svet potrebuje raznolike poglede, saj prav iz različnih načinov razmišljanja in postavljanja vprašanj pogosto nastanejo najzanimivejše ideje in odkritja. Znanost uspeva, ko so slišani različni glasovi. Zaupajte svojemu.  

Ostali portreti izbranih doktorskih študentk so objavljeni > TUKAJ

ponedeljek, 10. februar 2025 Veliko zanimanja za konferenco EVMC 2025

Fakulteta za varstvo okolja v sodelovanju s partnerskimi organizacijami (UP FAMNIT, UL Biotehniška fakulteta, Inštitut Julius Kühn, Lovska zveza Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije) organizira 14. Evropsko konferenco o upravljanju vretenčarjev (EVMC 2025), ki bo od 12. do 16. maja 2025 v Ankaranu.

Konferenca je nadaljevanje prejšnjih srečanj, znanih kot EVPMC, vendar tokrat z dodatnim poudarkom na vključenosti vseh vrst vretenčarjev in različnih načinov upravljanja, vključno z ekologijo, spremljanjem ter ohranjanjem vrst. Glavne sekcije konference, ki pokrivajo najnovejše in najzanimivejše teme ter širok spekter disciplin, so:

  • ekologija, fiziologija in vedenje;
  • taksonomija in genetika;
  • spremljanje in upravljanje populacij;
  • konflikti med ljudmi in živalmi ter družbeni vidik;
  • (invazivne) tujerodne vrste vretenčarjev;
  • poljedelski in urbani sistemi;
  • zdravje, zoonotski patogeni in paraziti;
  • odpornost na rodenticide in okoljski monitoring;
  • novi pristopi in metode.

Z več kot 200 prispevki raziskovalcev, ki prihajajo iz več kot 40-ih različnih držav, bo EVMC 2025 združila raznoliko mednarodno skupnost strokovnjakov, ki bodo delili izkušnje, predstavljali nova odkritja ter vzpostavljali sodelovanja, ki bodo oblikovala prihodnost upravljanja vretenčarjev. Še posebej veseli smo, da bodo na konferenci sodelovali eminentni vabljeni predavatelji:

  • Ancuta Fedorca, Nacionalni inštitut za raziskave in razvoj v gozdarstvu ˝Marin Dracea˝, Romunija;
  • Atle Mysterud, Univerza v Oslu, Norveška;
  • Heidi C. Hauffe, Fundacija Edmund Mach; Nacionalni center za biotsko raznovrstnost prihodnosti (NBFC), Italija;
  • Joaquin Vicente Baños, Inštitut za raziskave lovskih virov, Španija;
  • László Kövér, Univerza v Debrecenu, Madžarska;
  • Sabine Begall, Univerza v Duisburg-Essnu, Nemčija;
  • Boris Kryštufek, Prirodoslovni muzej Slovenije;
  • Nikica Šprem, Univerza v Zagrebu, Hrvaška.

Za več informacij in prijavo obiščite: www.evmc.online

 

sreda, 5. februar 2025 Vabljeni na peto predavanje FAMNITovih bioloških večerov 2024/25: Ethnobiology of Wartime: Where Wild Plants are Crucial for Food Security

Vljudno vabljeni na peto letošnje predavanje z naslovom   

» Ethnobiology of Wartime: Where Wild Plants are Crucial for Food Security, «

ki bo v sredo 12. februarja 2025, ob 19.00,  

 prek ZOOM povezave.   

Predaval bo Naji Sulaiman, Università degli Studi di scienze gastronomiche, Italija (Univerza za gastronomske vede). 

    

O predavanju: Užitne divje rastline so že od pradavnine pomemben vir prehrane za ljudi. Danes se najbolj izkažejo v izrednih razmerah – kot so naravne nesreče ali konflikti – ko konvencionalna hrana ni več na voljo. Skoraj 60 % sirijske populacije (12,4 milijona ljudi) se sooča s pomanjkanjem hrane zaradi trenutne vojne v Siriji. V predavanju se bo predavatelj osredotočil na vpliv konflikta na uporabo užitnih divjih rastlin ter na vrste, ki jih lokalno prebivalstvo uživa v tej krizi. Študija dokumentira 75 vrst divjih užitnih rastlin, ki jih uporabljajo za hrano in pijačo.

    

O predavatelju: Naji Sulaiman je izredni profesor za okoljsko in aplikativno botaniko na Univerzi za gastronomske vede v Italiji. Kot etnobotanik se njegovo raziskovalno delo osredotoča predvsem na vzhodni del Sredozemlja in na Bližnji vzhod. Doktoriral je iz tropske agrobiologije in upravljanja biorevišč na Češki univerzi za življenjske vede v Pragi, kjer je tudi magistriral iz upravljanja tropskih pridelkov in ekologije. Diplomo iz kmetijskega inženirstva je pridobil na Univerzi Tishreen v Latakiji v Siriji. V zadnjih letih so se njegove raziskave osredotočale na odnos med ljudmi in divjimi rastlinami v razmerah, zaznamovanih s pretresi in vojno. 

Prenos plakata

petek, 31. januar 2025 Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe Univerze na Primorskem v študijskem letu 2025/2026

Univerza na Primorskem je v okviru Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2025/2026 na 30 dodiplomskih študijskih programih (7 visokošolskih strokovnih in 23 univerzitetnih) razpisala:

  • 545 mest za državljane RS in državljane članic EU, od tega 1.225 za redni študij in 320 za izredni študij,
  • 76 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva, od tega 60 za redni in 16 za izredni študij,
  • 207 mest za državljane držav Zahodnega Balkana, s katerimi ima RS sklenjene bilateralne sporazume na področju izobraževanja (BiH, Črna gora, Kosovo, Srbija, Severna Makedonija), od tega 185 za redni in 22 za izredni študij,
  • 76 mest za tujce izven EU, od tega 64 za redni in 12 za izredni študij.

Za 1. letnik je posebej razpisala še 100 mest za kandidate za vzporedni študij.

Dodiplomski študijski programi na UP FAMNIT:

Za izvedbo (tudi) v angleškem jeziku so na UP FAMNIT razpisani naslednji dodiplomski študijski programi:

  • Bioinformatika / Bioinformatics, univerzitetni (UP FAMNIT)
  • Računalništvo in informatika / Computer Science, univerzitetni (UP FAMNIT)
  • Matematika / Mathematics, univerzitetni (UP FAMNIT)
  Razpis s potrebnimi navodili za prijavo je objavljen NA TEJ POVEZAVI.

Prijava za vpis je v celoti elektronska na spletnem portalu eVŠ. Kandidat/ka odda prijavo s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti (s kvalificiranim digitalnim potrdilom, smsPASS-om, e-osebno izkaznico) ali z AAI-računom (račun avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture) ali z uporabniškim imenom in geslom preko sistema SI-PASS, ki deluje v okviru Državnega centra za storitve zaupanja.

Kandidat/ka lahko odda eno prijavo za vpis, kjer po prednostnem vrstnem redu izbere največ tri študijske programe, v katere se želi vpisati in za katere izpolnjuje oziroma bo do rokov izpolnjeval/a pogoje za vpis. Pomemben je vrstni red izbranih študijskih programov, saj bo kandidat/ka uvrščen/a v prvega, za katerega bo izpolnil/a vse pogoje.

  Prvi prijavni rok za vpis bo potekal:

  • za slovenske državljane/ke in državljane/ke držav članic EU ter Slovence/ke brez slovenskega državljanstva od 18. februarja do 18. marca 2025,
  • za državljane držav izven EU od 18. februarja do 30. junija 2025.

petek, 31. januar 2025 7. Slovenski entomološki simpozij v Izoli združil ljubitelje in strokovnjake iz entomologije

Od 31. januarja do 1. februarja 2025 je v Izoli, v objektu Livade 1.0, potekal 7. entomološki simpozij z mednarodno udeležbo (SES7), ki je združil 69 strokovnjakov, raziskovalcev in ljubiteljev entomologije iz treh držav –Slovenije, Italije in Hrvaške.

   

Dvodnevni dogodek so organizirali entomologi Oddelka za biodiverziteto UP Famnit in Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija – znanstveno in strokovno združenje, ki povezuje strokovnjake s področja entomologije. Na simpoziju so udeleženci izmenjali spoznanja, dosežke, rezultate in vizije z različnih področij entomologije, vključno s taksonomijo in filogenijo žuželk, gozdarsko in agronomsko entomologijo, varstveno entomologijo, diverziteto žuželk ter entomološko metodologijo.

Udeležence so pozdravili doc. dr. Živa Fišer, predstojnica Oddelka za biodiverziteto,  Andrej Kapla, predsednik Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija, in prof. dr. Vladimir Ivović, organizator simpozija.

Vabljeni predavateljici simpozija Alenka Žunič Kosi in Tatjana Čelik, pa sta skozi predavanje predstavili svoja dosedanja dognanja v entomologiji.

Ob koncu je Dr. Žunič Kosi, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za biologijo, z nami delila tudi nekaj vtisov z dogodka: "Menim, da je srečanje z drugimi entomologi ključnega pomena, saj si lahko izmenjujemo znanja in izkušnje ter ostajamo na tekočem z razvojem stroke. Slovenija je majhna, a takšni dogodki omogočajo pomembne povezave. Veselim se nadaljnjih predavanj in pogovorov s kolegi ter se zahvaljujem organizatorjem za odlično izkušnjo," je dodala in izpostavila tudi prelomno raziskavo o načinu sporazumevanja čričkov, ki jo je predstavila tudi v sklopu uvodnega predavanja.

 
                                                                  Dr. Alenka Žunič Kosi 

"Ugotovili smo, da se črički poleg zvočnih signalov sporazumevajo tudi prek vibracij, ki jih prenašajo po trdnih podlagah, kot so rastline ali tla. To odkritje je pomembno, saj nakazuje, da kombinacija zvoka in vibracij igra ključno vlogo pri privabljanju samic," je pojasnila.

Na konferenci je bilo predstavljenih 31 znanstvenih prispevkov udeležencev simpozija.

Pred uradnim pričetkom simpozija sta potekali tudi dve interaktivni delavnici, in sicer Biokreativna delavnica z naslovom "Od znanja do zgodbe", ki jo je vodila doc. dr. Katarina Šoln z Oddelka za biodiverziteto UP Famnit, ter "Priprava in pomen entomoloških zbirk", ki so jo vodili Andrej Kapla, predsednik Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija, Matic Gabor iz Nacionalnega Inštituta za biologijo ter Jurij Rekelj iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije..

Skozi dopoldanski delavnici so se udeleženci naučili, kako napisati otroško zgodbo z biološko vsebino in na preprost ter razumljiv način predstaviti znanstvena odkritja laični javnosti.

 
                                                                   Biokreativna delavnica

Prav tako so se seznanili s pomenom entomoloških zbirk in postopki priprave vzorcev. Takšne zbirke so namreč ključne za raziskave in ohranjanje podatkov o žuželkah, saj nosijo tako zgodovinsko vrednost, kot tudi vpogled v izumrle vrste, ter predstavljajo pomemben vir informacij na nacionalni ravni.

 
                                                  Priprava in pomen entomoloških zbirk

Doc. dr. Katja Adam z Oddelka za biodiverziteto in organizatorka simpozija je izrazila zadovoljstvo nad udeležbo in pozitivnimi odzivi udeležencev. "Prvi vtisi so odlični, saj letos beležimo visoko udeležbo – približno 70 udeležencev - tudi iz tujine. Udeleženci so zadovoljni, hkrati pa je bistveni del teh srečanj mreženje, kjer se pogovarjamo o tekočih in prihodnjih projektih ter skupnih raziskavah. Osebno sem se veliko naučila o žuželkah, in spoznala tudi nove strokovnjake," je dodala ter namignila, da se štafetna palica organizacije simpozija naslednje leto predaja drugim organizatorjem.

Simpozij je bil organiziran v okviru projekta E-NAT2CARE (Krepitev čezmejnih vezi za ohranjanje in obnavljanje območij Natura 2000 v širšem obmejnem prostoru).

Knjiga povzetkov in posterji so dostopni v elektronski obliki na naslednji povezavi.

sreda, 29. januar 2025 Informativni dnevi 2025

14. 2. in 15. 2. 2025, od 9.00 naprej 

Predstavitve za študijske programe Matematika, Matematika v ekonomiji in financah, Računalništvo in informatika in Biopsihologija bodo potekale na UP FAMNIT v Kopru (Glagoljaška 8, Koper).

Predstavitve za študijske programe  Bioinformatika, Varstvena biologija in Agronomija bodo potekale v objektu Livade 1.0 v Izoli (Livade 6, Izola).

Več informacij o Informativnih dnevih > TUKAJ

Razpis in informacije za kandidate v zvezi s prijavo v različnih rokih  > TUKAJ

sreda, 29. januar 2025 Prelomna študija: Spodbudni znaki sredi splošnega upada genske raznolikosti

V najobsežnejši globalni analizi genske raznolikosti doslej je mednarodna ekipa znanstvenikov ugotovila, da se genska raznolikost po vsem svetu zmanjšuje, vendar nekateri naravovarstveni ukrepi vseeno pomagajo pri ohranjanju vrst.

Prelomno študijo, objavljena v vrhunski znanstveni reviji Nature, je vodila izr. prof. Catherine Grueber s Šole za življenjske in okoljske znanosti (School of Life and Environmental Sciences) ter ekipa raziskovalcev iz različnih držav. Pri raziskavi je sodelovala tudi prof. dr. Elena Bužan z Oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT.

Podatki zajemajo več kot tri desetletja objavljenih genetskih podatkov (od leta 1985 do 2019) in obravnavajo 628 živalskih vrst, rastlin in gliv v vseh kopenskih ter večini morskih ekosistemov na Zemlji.

Dve tretjini analiziranih populacij izgubljata gensko raznolikost, vendar pa lahko naravovarstveni ukrepi, ki prispevajo k izboljšanju okoljskih razmer, obnovi habitatov in viabilnosti populacij z doselitvijo novih osebkov, povečajo genski sklad in gensko raznolikost populacij.

Izr. prof. Grueber je povedala: »Ni dvoma, da biotska raznovrstnost upada s hitrostjo, ki ji v zgodovini ni para, vendar obstajajo znaki upanja. Naravovarstveniki s svojim delovanjem preprečujejo te izgube in pomagajo ustvarjati gensko raznolike populacije, ki bodo bolje prilagojene izzivom prihodnosti.«

Znanstvena ekipa je uporabila inovativne pristope za analizo genetskih podatkov in za pridobivanje novih vpogledov iz študij, izvedenih pred desetletji. Z oblikovanjem skupne merilne lestvice so lahko primerjali različne raziskave, četudi so uporabljale različne metodologije in različne načine zbiranja genetskih podatkov.

»Takšna obsežna globalna študija pred desetimi leti sploh ne bi bila mogoča. Napredek v genetiki in statistiki nam je omogočil, da se iz preteklih raziskav lahko učimo še dolga leta po njihovem izvajanju – kar je ključna prednost pri proučevanju populacij in trendov na globalni ravni,« je še dodala izr. prof. Grueber.

Prof. dr. Elena Bužan (UP FAMNIT) je poudarila pomembnost sodobnih metod ocenjevanja genske variabilnosti : »Za učinkovito upravljanje z uporabo molekularnih metod si prizadevamo tudi v naši skupini za molekularno ekologijo. Že vrsto let s pomočjo sodobnih metod ocenjevanja genske variabilnosti pomagamo različnim deležnikom pri sprejemanju odločitev in oblikovanju smernic za ohranjanje vrst. Kot je pokazala tudi ta študija, lahko le z izčrpnimi podatki o genski raznolikosti ocenimo prilagoditveno sposobnost populacij na spremembe v okolju – tako na tiste, ki se dogajajo danes, kot sta drobljenje in izguba habitatov, kot tudi na tiste, ki bodo posledica prihodnjih podnebnih sprememb.«

Med uspešnimi primeri, ki jih je zaznala študija, je uspešna vzreja in vračanje v naravo arktičnih lisic v Skandinaviji, doselitve osebkov z večjo gensko variabilnostjo v osiromašene populacije prerijske kokoši v Severni Ameriki ter uspešno reševanje prerijskih psov z zmanjševanjem zunanjih parazitov v severno-centralni Montani v ZDA.

Avtorji upajo, da bodo ugotovitve spodbudile dodatne naravovarstvene ukrepe in povečale zaščito populacij, ki trenutno niso ustrezno upravljane.

Celoten članek je dostopen na tej povezavi: https://www.nature.com/articles/s41586-024-08458-x


torek, 28. januar 2025 Vabljeni na poučna predavanja v sklopu 7. slovenskega entomološkega simpozija (SES7) v Izoli

Pridružite se nam na predavanju Prva ponovna naselitev ogrožene vrste metulja (Coenonympha oedippus) v Sloveniji: pristop, rezultati, perspektive, kjer bomo predstavili zgodbo o vlagoljubnem ekotipu metulja, barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus), ki je zaradi uničenja habitatov skoraj izumrl. V sklopu projekta PoLJUBA (2018–2022) smo z ex-situ vzrejo, ponovno naselitvijo in okrepitvijo populacij uspeli doseči obetavne rezultate. Razpravljali bomo o ključnih pristopih projekta, kot so renaturacija habitatov, genetski monitoring in vzgoja osebkov za naselitve, ter o dolgoročnih načrtih za ohranjanje vrste na Ljubljanskem barju. 

  

Predavala bo Tatjana Čelik, ZRC SAZU, Jovan Hadži Institut Biologije. 

  • Kdaj: Petek, 31.1., ob 13:50h 
  • Kje: Kampus Livade, Livade 4, Izola, predavalnica SIGMA  
  • Jezik predavanja bo angleščina. 

Vabljeni vsi ljubitelji narave, študenti in raziskovalci! 

*Projekt E-Nat2Care financira program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027

Italijanščina * Prima reintroduzzione di una specie di farfalla minacciata (Coenonympha oedippus) in Slovenia: approccio, risultati, prospettive 

  • Relatrice: Tatjana Čelik, ZRC SAZU, Istituto di Biologia Jovan Hadži 
  • Quando: Venerdì, 31 gennaio, alle ore 13:50 
  • Dove: Campus Livade, Livade 4, Isola, Aula SIGMA 
  • Lingua: La lezione sarà in inglese.

Unitevi a noi per una lezione sulla storia dell’ecotipo di palude della farfalla in pericolo Coenonympha oedippus, portata sull’orlo dell’estinzione a causa della distruzione degli habitat. Nell’ambito del progetto PoLJUBA (2018–2022), siamo riusciti a ottenere risultati promettenti attraverso l’allevamento ex-situ, la reintroduzione e il rafforzamento delle popolazioni. 

Parleremo degli approcci principali del progetto, come il ripristino degli habitat, il monitoraggio genetico e l’allevamento di individui per la reintroduzione, oltre ai piani a lungo termine per conservare questa specie nelle Paludi di Lubiana. 

Appassionati di natura, studenti e ricercatori: siete tutti invitati! 

*Il progetto E-Nat2Care è finanziato dal Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia 2021-202 

Ste vedeli, da samci metuljev lahko zaznajo eno samo molekulo feromona samice na več kilometrov? Na predavanju z naslovom Kako se žuželke sporazumevajo: raznolikost signalov in njihova vloga pri ohranjanju biotske raznovrstnosti bomo raziskali fascinantni svet žuželk in njihove komunikacije – od kemičnih signalov in feromonov do vibracij, zvokov, barv in vzorcev. Spoznali boste, kako te modalitete igrajo ključno vlogo pri preživetju, razmnoževanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti. 

Predavala bo Alenka Žunič Kosi, Nacionalni inštitut za biologijo. 

  • Kdaj: Petek, 31.1., ob 13:15h 
  • Kje: Kampus Livade, Livade 4, Izola, predavalnica SIGMA  
  • Jezik predavanja bo angleščina. 

Predstavili bomo tudi projekt E-NAT2CARE (Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027), ki raziskuje inovativne metode, temelječe na feromonih, za spremljanje populacij ogroženih vrst in izboljšanje naravovarstvenih strategij. 

Vabljeni vsi, ki vas zanimajo naravoslovje, ekologija in svet žuželk! 

*Projekt E-Nat2Care financira program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027 

Italijanščina *La comunicazione degli insetti: segnali diversi e la loro importanza nella conservazione 

  • Relatrice: Alenka Žunič Kosi, Istituto Nazionale di Biologia 
  • Quando: Venerdì, 31 gennaio, alle ore 13:15 h 
  • Dove: Campus Livade, Livade 4, Isola, Aula SIGMA 
  • Lingua: La lezione sarà in inglese. 

Sapevate che i maschi delle falene possono rilevare una singola molecola di feromone emessa da una femmina a diversi chilometri di distanza? Durante questa lezione esploreremo il mondo affascinante della comunicazione degli insetti, inclusi segnali chimici, feromoni, vibrazioni, suoni, colori e motivi. Scoprirete come queste modalità siano fondamentali per la sopravvivenza, la riproduzione e la conservazione della biodiversità. 

Presenteremo inoltre il progetto E-NAT2CARE (Interreg VI-A Italia-Slovenia 2021–2027), che studia metodi innovativi basati sui feromoni per il monitoraggio delle popolazioni di specie a rischio e per migliorare le strategie di conservazione. 

Unitevi a noi se siete curiosi di scoprire le scienze naturali, l'ecologia e il sorprendente mondo degli insetti! 

*Il progetto E-Nat2Care è finanziato dal Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia 2021-2027 

O simpoziju

7. entomološki simpozij z mednarodno udeležbo (SES7), bo ponudil priložnost za poglobljene razprave o najnovejših odkritjih, inovacijah in izzivih v svetu žuželk, hkrati pa bo prostor za izmenjavo idej, povezovanja in sodelovanja. Poleg strokovnih predavanj in delavnic bo poskrbljeno tudi za prijetne trenutke ob druženju. Znanstveno srečanje, ki bo združilo vrhunske strokovnjake, raziskovalce in ljubitelje entomologije -bo potekalo od 31. 1. do 1. 2. 2025 v slikoviti Izoli! 

Simpozij organizira Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT skupaj s Slovenskim entomološkim društvom Štefana Michielija.

Vse informacije najdete na uradni spletni strani dogodka. 

petek, 24. januar 2025 Kaj je državljanska/občanska/ljubiteljska znanost?

Državljanska znanost je slovenski prevod angleškega izraza »citizen science«, ki pomeni aktivno udeležbo laične javnosti v znanstveno-raziskovalnih projektih. Osnovni namen državljanske znanosti je, da vsakemu državljanu/občanu ponudimo možnost aktivnega sodelovanja v različnih fazah raziskovalnega procesa. V Sloveniji so pogosti prevodi tudi ljubiteljska znanost, občanska znanost, skupnostna znanost, ljubiteljska znanost ter participativna znanost. (vir: https://citizenscience.si/wp-content/uploads/2023/02/Brosura_online.pdf).

Državljanska znanost je eden od pristopov, ki izhaja iz participatornega obrata na področju raziskav in inovacij. Ta obrat je običajno motiviran z zasledovanjem različnih ciljev, kot so: spodbujanje demokratizacije in vključenosti javnosti v znanost ter inovacije, spodbujanje znanstvene pismenosti, dvigovanje javne zavesti o znanstvenih in tehnoloških vprašanjih ali izvajanje raziskovalnih programov z vzorci in geografskimi obsegi, ki jih profesionalni raziskovalci ne bi mogli sami zagotoviti.

Z vključitvijo v znanstveni proces v vlogi ljubiteljskih znanstvenikov, imajo predstavniki laične javnosti dostop do vseh osnovnih mehanizmov znanstvenega znanja, vključno s tistimi, ki so bili prej na voljo samo profesionalnim znanstvenikom (to so: identificiranje raziskovalnih potreb, razvijanje raziskovalnih projektov, generiranje hipotez, zbiranje podatkov, interpretacija raziskovalnih rezultatov in opredelitev njihove znanstvene uporabe).

Socializacija znanosti

Ključni element, ki opredeljuje državljansko znanost kot potencialno orodje za družbeno vključevanje znanosti, izhaja iz njene osnove na opaznem družbenem pojavu, ki ga v določeni meri odraža pripravljenost laične javnosti za sodelovanje v znanstvenem procesu v vlogi deležnikov v kontekstu specifičnih družbenih ali ekonomskih vprašanj. To običajno izhaja iz osebnih interesov za določene tematike (na primer: ljubezen do narave in opazovanja naravnih procesov) ali preprosto iz ljubezni do znanosti. Kljub temu, da obstaja dolgotrajna tradicija vključevanja laične javnosti v znanost (na primer v disciplinah, kot sta astronomija ali zoologija), se ta tendenca širi in pogloblja tudi na druga področja znanosti in se vse bolj povezuje z reševanjem ključnih družbenih izzivov, kot so: podnebne spremembe, prehod na obnovljive vire energije in družbena neenakost.

Znanstvena in izobraževalna vrednost

Sodelovanje z ljubiteljskimi/amaterskimi znanstveniki omogoča raziskovalcem zbiranje obsežnih ali težko dostopnih podatkov ter dostop do tradicionalnega znanja, ki ga ohranjajo posamezne skupnosti. To omogoča tudi možnost interpretacije rezultatov na tej osnovi.Poleg tega ima državljanska znanost pomembno izobraževalno vrednost, saj prispeva k povečanju znanja in zanimanja za znanost med udeleženci, obenem pa izboljšuje njihove spretnosti, kot so odgovornost, kritično razmišljanje in reševanje družbeno-ekonomskih problemov. (vir: https://citizenscience.si/wp-content/uploads/2023/02/Brosura_online.pdf)

10 načel državljanske znanosti

European Citizen Science Association (ECSA) je leta 2015 sprejela 10 načel državljanske znanosti. Ta načela je podprla tudi organizacija Science Europe, ki je s tem potrdila kredibilnost načel in državljanske znanosti kot legitimnega procesa v znanstveno-raziskovalni dejavnosti. (vir: https://citizenscience.si/obcanska-znanost/10-nacel-obcanske-znanosti/)

Začetek poti

Step Change Citizen Science Navigator je  priročnik za raziskovalce, ki želijo vključiti laično publiko oz. ljubiteljske znanstvenike v znanstveno-raziskovalni proces. Temelji na izkušnjah projekta Step Change in si prizadeva posplošiti ter razširiti njegova spoznanja, da bi koristila raziskovalcem, ki se podajajo na pot državljanske znanosti. (https://cs-navigator.stepchangeproject.eu/)

Na nacionalni ravni deluje Mreža občanske znanosti v Sloveniji, ki povezuje organizacije, institucije in interesne skupine, ki delujejo na področju državljanske znanosti.

Pomembne organizacije za promocijo državljanske znanosti v Evropi:

Mednarodni projekti državljanske znanosti, pri katerih sodeluje Univerza na Primorskem:  

Iniciativa državljanske znanosti

ISKANJE TUJERODNIH PLOSKIH ČRVOV V SLOVENIJI (prenesi)

   

(dr. Živa Fišer, dr. Katja Adam, dr. Sara Zupan in dr. Martina Lužnik / Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT)

Ste med vrtnarjenjem ali pospravljanjem v vašem vrtu opazili nenavadne podolgovate živali, ki spominjajo na deževnike, pijavke ali polže?

Morda ste imeli bližnje srečanje s ploskimi črvi iz skupine vrtinčarjev. Te živali pri nas niso domorodne, a postajajo tudi v Evropi vse bolj pogoste. V sosednji Italiji so s pomočjo prebivalcev v zadnjih nekaj letih našli preko 15 različnih vrst. Prisotne so tudi v Sloveniji, a imamo o njih zelo malo podatkov. Vabimo vas, da nam pomagate pri iskanju tujerodnih ploskih črvov.

• Kaj so tujerodni ploski črvi?

Ploski črvi so plenilci, ki se hranijo z deževniki in drugimi talnimi organizmi. Imajo dolgo sploščeno telo - dolgi so od nekaj centimetrov do 30 cm ali več. Nekatere vrste imajo glavo oblikovano v kladivast videz. Vsi ploski črvi izločajo sluz, zato imajo svetleč moker videz. Nekateri imajo značilen progast vzorec po telesu ali pa so pisano obarvani.

• Kje jih lahko najdete?

Običajno jih najdemo v vlažnih tleh, pod lonci ali v podstavkih okrasnih rastlin, pod kamni in med lesom. Pogosti naj bi bili v rastlinjakih, kamor so lahko prispeli z uvozom rastlin. Največkrat so bili v Evropi opaženi v mesecu maju/juniju in septembru/oktobru, po deževju.

• Ali so nevarni?

Nekateri ploski črvi lahko izločajo toksine, zato se jih ne dotikamo z golimi rokami. Zaradi plenjenja deževnikov in drugih talnih organizmov bi v primeru množičnega pojavljanja lahko porušili naravno ravnovesje v tleh.

• Kaj storiti, če jih opazite?

  • Ne dotikajte se jih z rokami, temveč jih privzdigujte s pomočjo manjših paličic – nekateri ploski črvi lahko izločajo toksine.
  • Zabeležite opažanje – živali fotografirajte in jih, če je mogoče, ujemite v zaprto plastično ali stekleno posodo. V posodo dodajte nekaj plasti navlaženih papirnatih robčkov in jih shranite v hladilniku.
  • Sporočite opažanje na enega izmed spodnjih načinov.

***

- preko elektronskega sporočila na ploskicrvi@upr.si

- preko Facebook skupine “Tujerodni ploski črvi v Sloveniji”

- preko obrazca > TUKAJ

- na stacionarni telefon (05 663 58 07; med delovniki).

Izjemno bomo veseli vaših shranjenih vzorcev – o načinu pošiljanja se bomo zmenili z vami osebno. Vaše sodelovanje je ključno za razumevanje razširjenosti teh slabo poznanih tujerodnih vrst. 

Hvala, ker nam pomagate pri naši raziskavi.

petek, 24. januar 2025 UP FAMNIT obiskalo 200 dijakov in dijakinj: Uspešen zaključek Matematičnega dne

V prostorih UP FAMNIT je v sredo, 22. januarja, in v petek, 24. januarja 2025, Oddelek za matematiko UP FAMNIT pripravil že tradicionalni Matematični dan za dijake in dijakinje Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran - GEPŠ. V dveh dneh se je zbralo kar 200 dijakov in dijakinj , ki so prisluhnili predavanjem o uporabnosti matematike v vsakdanjem življenju.

     

V sredo, 22. januarja 2025, so dijake v uvodnem pozdravu nagovorili prof. dr. Marko Orel, prof. dr. Ademir Hujdurović, dekan UP FAMNIT, in prof. dr. Bojan Kuzma, predstojnik Oddelka za matematiko UP FAMNIT.

Dijaki so se najprej razdelili v tri skupine, kjer so prisluhnili predavanjem, nato pa nadaljevali z interaktivnimi delavnicami.

Na predavanju z naslovom Klasične zmagovalne tehnike pri miselnih igrah, ki ga je izvedel asist. dr. Peter Muršič z Oddelka za matematiko, so dijaki spoznali kombinatorične igre – potezne strateške igre med igralci, pri katerih so poteze vnaprej določene in ni prisotne naključnosti.

Predavanje Od podatkov do informacije: statistično razmišljanje v vsakdanjem življenju je izvedla prof. dr. Lara Lusa (UP FAMNIT in UL MF). Govorila je o veliki količini podatkov, ki jih danes ustvarimo, ter poudarila, da morajo biti ti podatki za uporabno informacijo ustrezno zbrani in urejeni. V sklopu predavanja je predstavila nekaj primerov, v katerih statistično razmišljanje posamezniku omogoča pretvorbo podatkov v uporabne informacije ter boljše razumevanje sveta okoli nas.

Predavanje z naslovom Igre v naravi je izvedla doc. dr. Barbara Boldin. Dijaki so se naučili, da lahko odločanje živali v različnih situacijah predstavimo v obliki matematičnih iger, ter pri tem spoznali osnovne ideje iz teorije iger.

Po krajšem odmoru je sledila delavnica Aljaža Kosmača (UP IAM), Kje je ničla funkcije, na kateri so dijaki spoznali različne funkcije (polinomske, eksponentne, logaritemske itd.) in pri tem uporabljali tudi računalniško orodje GeoGebra.

Ajla Šehović (UP IAM) je dijake z delavnico Mojstri šifer: Razkrivanje skrivnosti popeljala v svet kriptografije, kjer so mladi udeleženci spoznali osnove šifriranja. Na delavnici Matematika vsakdanjih socialnih odločitev, ki jo je vodil asist. dr. Kenny Bešter Štorgel (UP FAMNIT), pa so dijaki obravnavali primere odločanja iz vsakdanjega življenja. Skupaj so sprejemali odločitve na podlagi razpoložljivih informacij in jih analizirali iz matematične perspektive.

Dva dni kasneje, v petek, 24. januarja 2025, smo v sklopu Matematičnega dne dijake z Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran - GEPŠ, razporedili v dve skupini. Pozdravila sta jih dr. Ademir Hujdurović, dekan UP FAMNIT, in dr. Bojan Kuzma, predstojnik Oddelka za matematiko UP FAMNIT.

  

Dijaki so najprej prisluhnili predavanju Od podatkov do informacije: statistično razmišljanje v vsakdanjem življenju, ter Klasične zmagovalne tehnike pri miselnih igrah. Po krajšem odmoru sta sledili delavnici Kje je ničla funkcije in Mojstri šifer: Razkrivanje skrivnosti, pri katerih so dijaki pridobili nova znanja in praktične izkušnje.

Matematične dneve na UP FAMNIT prirejamo že od leta 2013 s ciljem, da se med mladimi popularizira naravoslovje in zlasti matematika. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ponuja šest študijskih programov na dodiplomski stopnji, med njimi sta tudi Matematika in Matematika v ekonomiji in financah. Več informacij o študijskih programih in študiju na Famnitu pa lahko dijaki izvedo tudi na prihajajočih Informativnih dnevih, ki bodo potekali 14. in 15. februarja 2025.   

Dijakom in njihovim spremljevalcem se zahvaljujemo za obisk in jih vabimo na naše dogodke tudi v prihodnje!

sreda, 22. januar 2025 Razstava portretov Zoisovih nagrajencev na Krakovskem nasipu

V sredo, 21. januarja 2025, je bila na Krakovskem nasipu v Ljubljani odprta razstava portretov prejemnic in prejemnikov Zoisovih nagrad ter priznanj za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti za leto 2024 – med njimi so trije zaposleni UP: prof. dr. Tomaž Grušovnik in prof. dr. Vito Vitrih sta prejela Zoisovo priznanje,  prof. dr. Igor Klep pa Zoisovo nagrado.  

Razstavo je pripravilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v sodelovanju s Turizmom Ljubljana. Razstava bo na ogled od 21. januarja do 24. februarja 2025 na Krakovskem nasipu v Ljubljani in bo širši javnosti omogočila vpogled v dosežke, ki prispevajo k razvoju znanosti in inovacij v naši družbi.

Vabljeni, da si ob obisku Ljubljane ogledate razstavo in pomembne dosežke – prejemnikom UP pa ob tej priložnosti ponovno čestitamo!


                                                                 Prof. dr. Vito Vitrih


                                                                Prof. dr. Tomaž Grušovnik


                                                                Prof. dr. Igor Klep

sreda, 22. januar 2025 Razpis za zlati znak Jožefa Stefana za leto 2025

Institut "Jožef Stefan" je objavil javni razpis za zlati znak Jožefa Stefana, kjer nagrajujejo najodmevnejše doktorate mladih raziskovalk in raziskovalcev v Republiki Sloveniji v zadnjih treh letih na področju naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju.

Pogoji za prijavo

  • Uspešen zagovor doktorskega dela v Sloveniji po 1. oktobru 2021.
  • Kandidati morajo biti ob zagovoru mlajši od 32 let oz. 33 let za področje medicine.
  • Delo, ki ga vsebuje doktorat, mora biti v celoti ali pretežno izvedeno v Sloveniji.

Postopek in rok prijave

Rok za oddajo prijave je sreda, 12. februar 2025 do 15. ure.

Postopek prijave in dokumentacija na povezavi > TUKAJ <

Institut podeli vsako leto največ tri nagrade zlati znak Jožefa Stefana. Prejemnice in prejemniki letošnjih nagrad bodo povabljeni, da svoja dela predstavijo na predavanjih, ki bodo organizirana na Institutu “Jožef Stefan”.

    

sreda, 22. januar 2025 UP na 16. Informativi

Na največjem vseslovenskem predinformativnem dnevu ali 16. Informativi, ki je potekala 17. in 18. januarja 2025 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je sodelovala tudi Univerza na Primorskem. Učencem, dijakom, študentom, staršem in vsem ostalim udeležencem je na enem mestu predstavila 30 dodiplomskih, 34 podiplomskih in 16 doktorskih študijskih programov. 

Dvodnevni dogodek je obiskalo več kot 25.000 obiskovalcev. Vseh šest članic Univerze na Primorskem je imelo priložnost predstaviti svoje dejavnosti udeležencem in jim v obliki sproščenega klepeta odgovoriti na vsa njihova vprašanja o študiju na UP, obštudijskih dejavnosti, študentskem življenju, vpisnih postopkih in drugimi temah. Prav posebna UP delavnica z naslovom »Male skrivnosti velikih študentov« pa je dijakom dala odlične pripomočke za študij, ne glede na izbiro fakultete ali smeri študija.

Tradicionalno se je tudi letos predinformativni dan odvijal štiri tedne pred uradnimi informativnimi dnevi oziroma 14. in 15. februarja 2025, ko bodo tudi članice Univerze na Primorskem odprle vrata dijakom in ostalim in jim omogočile, da se pobližje spoznajo s študijem na UP. Z željo, da bi čim širšemu krogu dijakov omogočili udeležbo na informativnih dnevih, bo v organizaciji Univerze na Primorskem organiziran brezplačen avtobus, ki bo poskrbel, da se bodo dogodka udeležili dijaki iz Murske Sobote, Maribora, Celja, Ljubljane in Postojne.

Več o drugih informativnih dogodkih je na voljo tudi na podstrani.

     

sreda, 22. januar 2025 FAMNITove Priprave na Matematična tekmovanja 2025

Oddelek za matematiko na UP FAMNIT organizira že tradicionalne priprave na matematična tekmovanja za dijakinje in dijake vseh letnikov. Priprave bodo potekale v treh terminih in sicer v:

  • soboto, 8. marca 2025 od 9:00 do 12:00 na daljavo preko sistema Zoom,
  • soboto, 15. marca 2025 od 9:00 do 12:00 na daljavo preko sistema Zoom, 
  • soboto, 26. aprila 2025 od 9:00 do 12:00 v prostorih UP FAMNIT v Kopru.

Prijave sprejemamo do četrtka, 6. marca 2025, dijaki pa se lahko prijavijo preko naslednje povezave. 

    

Prijavljeni dijaki bodo razdeljeni v dve skupini (1. in 2. letnik ter 3. in 4. letnik) in bodo reševali naloge s preteklih tekmovanj. V vsakem terminu bo obravnavana druga tema, zato dijakom priporočamo udeležbo na vseh treh srečanjih. K prijavi pa vabimo tudi dijake, ki se kakšnega od srečanj ne bi mogli udeležiti.  

Ustrezne Zoom povezave bodo posredovane na e-naslove prijavljenih. Podrobnejše informacije o obisku fakultete bodo prijavljeni udeleženci prejeli naknadno. Udeležba na pripravah je brezplačna, vendar pa je število mest omejeno, zato vse, ki se želijo priprav udeležiti, vabimo, da si s čimprejšnjo prijavo zagotovijo svoje mesto.

PRENOS PLAKATA

                                                          

sreda, 15. januar 2025 Kako matematika oblikuje digitalni svet: od računalniških iger in varnih spletnih nakupov do družbenih omrežij

Vljudno vabljeni na letošnje tretje predavanje cikla 2024/25 z naslovom

"Kako matematika oblikuje digitalni svet: od računalniških iger in varnih spletnih nakupov do družbenih omrežij,"

ki bo v sredo, 22. januarja 2025, ob 16.00, v Veliki predavalnici 3, UP FAMNIT in prek ZOOM povezave .

Predaval bo Dr. Safet Penjić, UP IAM.

O predavanju: Kako se 3D modeli v video igrah premikajo in vrtijo? Kako se vaše geslo spremeni v nerazumljiv niz znakov? In kako lahko ugotovimo, kdo je najbolj vpliven na družbenem omrežju? Odgovor se skriva v linearni algebri. V tem predavanju bomo raziskali, kako preproste matematične operacije nad vektorji omogočajo vse to.

      

O predavatelju: Safet Penjić je rojen v Zenici (Bosna in Hercegovina), kjer je končal osnovno in srednjo šolo. Dodiplomski študij je končal na Univerzi v Zenici, magistrski pa na Univerzi v Sarajevu (Bosna in Hercegovina). Doktoriral je leta 2019 na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem, Koper. Kot doktorski študent je prejel Fulbright štipendijo in del študija raziskovalno delal na Univerzi v Seattlu (ZDA). Njegovo področje raziskovanja je algebraična in kombinatorična teorija grafov. V prostem času rešuje matematične uganke, se ukvarja športom, spremlja dogajanje v računalniškem svetu, posluša glasbo in piše učbenik iz linearne algebre. Živi in dela v Kopru.

Prenos plakata

torek, 14. januar 2025 IZVEDBA NARAVOSLOVNIH DNI ZA DIJAKE IN DIJAKINJE TER UČITELJE - UP FAMNIT (Izola, Koper)

 NARAVOSLOVNI DNEVI ODDELKA ZA BIODIVERZITETO UP FAMNIT

  

IZVEDBA 

Naravoslovni dnevi so primerni za srednje šole in se povezujejo z učnim načrtom predmeta Biologija v posameznem letniku. Posamezna delavnica traja šolski uri (90 min) , v enem dnevu se izvedeta dve delavnici za en razred z vmesno 30-min pavzo.  Zaradi omejitve prostora je za posamezni naravoslovni dan maksimalno število udeležencev 30.

Prva delavnica poteka med 9.30-11.00, druga pa med 11.30-13.00.

Naravoslovni dnevi so porazdeljeni v tri vsebinske sklope, kjer si izberete enega: Evolucija, Zgradba in delovanje organizmov in Ekologija.

V šolskem letu 2024/25 se bodo delavnice izvajale v mesecu maju in juniju po predhodnem dogovoru s koordinatorji delavnic.

Naravoslovni dnevi se bodo izvajali v objektu Livade 1.0 v Izoli. 

Obvezna je prisotnost učiteljev.

NARAVOSLOVNI DNEVI ODDELKA ZA APLIKATIVNO NARAVOSLOVJE

   

IZVEDBA 

Naravoslovni dnevi so primerni za srednje šole in se povezujejo z učnim načrtom predmeta Biologija in Kemija v posameznem letniku. V enem dnevu se izvedejo tri delavnice za en razred z vmesno 30-min pavzo.  Zaradi omejitve prostora je za naravoslovni dan maksimalno število udeležencev 30.

V šolskem letu 2024/25 se bodo delavnice izvajale v mesecu maju in juniju po predhodnem dogovoru s koordinatorji delavnic.

Naravoslovni dnevi se bodo izvajali v objektu Livade 1.0 v Izoli.

Obvezna je prisotnost učiteljev.

Za več informacij o naravoslovnih dnevih pišite na: promo@famnit.upr.si

OPIS DELAVNIC

petek, 10. januar 2025 Preizkusno predavanje dr. Manja Rogelja

Dr. Manja Rogelja bo imela v petek, 17. 1. 2025 ob 9:00, preizkusno predavanje za prvo izvolitev v naziv visokošolska učiteljica – docentka za področje »Biologija«.

Predavanje z naslovom »Paraziti v morskem okolju - vplivi na vedenje gostiteljev in ekološki učinki« bo potekalo v okviru predmeta Ekologija v predavalnici Livade-FAMNIT3 (3. nadstropje), v prostorih objekta Livade 1.0, Livade 6, 6310 Izola.

Vljudno vabljeni k udeležbi.

petek, 10. januar 2025 Javni poziv za podelitev nagrad in priznanj Alumni UP v letu 2025

Alumni klub Univerze na Primorskem (v nadaljevanju Alumni UP) predstavlja mrežo Alumni klubov posameznih pedagoških članic Univerze na Primorskem, katerega namen je ohranjanje stika z in med diplomanti, organizacija izobraževanj, znanstvenih in drugih strokovnih dogodkov, podpora odličnosti v raziskovanju ter krepitev identitete in občutka pripadnosti skupnosti diplomantov Univerze na Primorskem.

Univerza na Primorskem razpisuje Javni poziv za podelitev nagrad in priznanj Alumni UP z namenom krepitve identitete in pripadnosti skupnosti Alumni UP. V nadaljevanju so podrobneje opisane vrste nagrad in priznanj, postopek oddaje predlogov kandidatov in pogoje za podelitev nagrad, postopek izbora ter podelitev nagrad in priznanj.

    

VRSTE NAGRAD IN PRIZNANJ

Nagrada Alumni UP za odličnost

Nagrado Alumni UP za odličnost prejme diplomant Univerze na Primorskem (v nadaljevanju: UP); član Alumni UP, za izjemne karierne dosežke ali izjemno človekoljubno dejavnost ali dosežke na kulturno, športnem področju oziroma se je kandidat kako drugače uveljavil kot voditelj ali vzornik na enem ali več področjih svojega delovanja. Kandidat je v vseh zgoraj navedenih primerih s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.

Nagrada Alumni UP za izjemne dosežke na strokovnem področju

Nagrado Alumni UP za izjemne dosežke na strokovnem področju prejme diplomant UP, član Alumni UP, ki je s svojim delom dosegel izjemen uspeh v svoji strokovni skupnosti in/ali pomembno prispeval k razvoju stroke. Kandidat je s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.

Nagrada Alumni UP »Mladi UP«

Nagrado Alumni UP »Mladi UP« prejme diplomant UP, član Alumni UP, ki je študij na UP zaključil v preteklih petih (5) letih in dokazal posebno prodornost na svojem strokovnem področju in/ali izkazal predanost služenju skupnosti, javnosti ali človekoljubju ter v tem obdobju dosegel pomembne karierne, znanstveno-raziskovalne ali druge strokovne dosežke. Kandidat je s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.

Priznanje »Patron Alumni UP«

Priznanje »Patron Alumni UP« prejme podpornik Alumni UP za pomemben prispevek k razvoju in delovanju skupnosti Alumni UP. Priznanje ni vezano na članstvo v Alumni UP in ga lahko prejmejo pravne ali fizične osebe.

POSTOPEK ODDAJE PREDLOGOV KANDIDATOV IN POGOJI ZA PODELITEV NAGRAD

Predloge kandidatov za nagrade lahko predložijo:

  • organi Alumni UP;
  • član ali skupina članov Alumni UP.

V imenu skupine članov, naj predlog odda predstavnik skupine.

Predloge kandidatov za priznanja lahko predložijo:

  • organi Alumni UP;
  • član ali skupina članov Alumni UP;
  • dekani članic UP, direktorji članic UP in vodstvo UP.

V imenu skupine članov, naj predlog odda predstavnik skupine.

Posameznik ne more predlagati samega sebe. Predsednik Alumni UP kot član Komisije z glasovalno pravico predlogov kandidatov ne more podajati. Člani Komisije z glasovalno pravico v letu podeljevanja nagrad predlogov kandidatov ne morejo podajati.

Kandidati za nagrade morajo izpolnjevati sledeča pogoja:

  • zaključen podiplomski ali dodiplomski študij na UP ali študijski program za izpopolnjevanje na UP ter
  • članstvo v Alumni UP.

Način oddaje predloga: preko e-obrazca, ki je dostopen TUKAJ.

V e-obrazec je potrebno vnesti sledeče podatke:

  • kategorijo nagrade in priznanja,
  • ime, priimek in e-pošto predlagatelja oz. predstavnika predlagateljev,
  • ime, priimek in e-pošto v primeru kandidata za nagrado,
  • naziv organizacije in ime in priimek odgovorne osebe v primeru kandidata za priznanje,
  • soglasje kandidata (vzorec dostopen na spletni strani javnega poziva).

Utemeljitev predloga z navedbo razloga za predlaganje kandidata (do 400 besed), kratkim opisom dosežkov kandidata ter ustreznimi dokazili (npr. priporočila, seznam objavljenih del, ali drugi dokumenti, iz katerih so razvidni dosežki in prispevki kandidata).

Rok za oddajo predloga: do 2. 3. 2025

Rok za izbor kandidatov: 17. 3. 2025

POSTOPEK IZBORA

Komisija za izbiro kandidatov za nagrade in priznanja (v nadaljevanju: Komisija), ki jo imenuje rektor na predlog članic UP pregleda in obravnava vse predloge za nagrade in priznanja prejete v razpisanem roku. Če Komisija ugotovi, da je predlog za podelitev priznanja ali nagrade formalno nepopoln ali neustrezno sestavljen, pozove predlagatelja, da dopolni dokumentacijo, in sicer v roku treh (3) dni.

Komisija ob vsakoletnem javnem pozivu sprejme Merila za izbor prejemnikov nagrad in priznanj Alumni UP. Komisija lahko zaprosi za dodatno mnenje ustreznega področnega strokovnjaka, zaposlenega na UP, ali strokovnjaka iz prakse.

Komisija si pridržuje pravico do menjave vrste nagrade ob soglasju kandidata, če Komisija meni, da je za predlaganega kandidata primernejša druga vrsta nagrade ali priznanja, ki so opredeljeni v 2. členu tega pravilnika. Komisija izbiro kandidatov za prejem nagrad in priznanj posreduje v potrditev rektorju UP.

PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ

Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno. Alumni UP lahko podeli največ eno nagrado vsake vrste in največ tri priznanja letno. Izjemoma se v določenem letu ne podeli določenega priznanja ali nagrade oz. se podeli manjše število priznanj in nagrad, kot je predvideno, če ni podanih predlogov ali če podani predlogi ne izpolnjujejo zahtev.

Pravne ali fizične osebe lahko prejmejo nagrado ali priznanje samo enkrat za isto vrsto.

Nagrade in priznanja podeljuje predsednik Alumni UP na osrednjem dogodku v Tednu Alumni UP. V letu 2025 bo podelitev potekala 17. 4. 2025, v prostorih Univerze na Primorskem v Kopru.

Več informacij:

ALUMNI PISARNA UP

E-naslov: alumni@upr.si

Tel.: +386 (0)5 611 75 63

BESEDILO JAVNEGA POZIVA

VZOREC ZA SOGLASJE

    

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.

četrtek, 9. januar 2025 Vabljeni k ogledu drugega posnetka iz cikla Famnitovih izletov v matematično vesolje: Skrivnosti Jurija Vege: Univerzalni um, ki je presegel meje svojega časa

Drugo predavanje niza z naslovom “Skrivnosti Jurija Vege: Univerzalni um, ki je presegel meje svojega časa” je izvedla dr. Jasna Prezelj (UP FAMNIT, UL FMF in IMFM). Predavanje je potekalo prek videokonferenčne platforme Zoom in v živo. 

           

O predavanju: Predavateljica je predstavila Vegovo življenjsko pot – od dijaka na jezuitski šoli do topniškega častnika – ter njegove znanstvene in vojaške prispevke. Med znanstvenimi dosežki so gotovo najbolj znane njegove logaritemske tabele in tabela praštevil. Izračunal je tudi število π na 137 decimalk, zelo natančno določil balistično krivuljo, ukvarjal se je s Keplerjevimi zakoni in ocenjevanjem mase nebesnih teles. Kot topničar je posodobil možnarje, prednike današnjih minometov. 

      
                                                                    Vir: Zakladnica zgodovine

O predavateljici: Jasna Prezelj je doktorirala leta 2000 iz kompleksne analize. Po doktoratu se je zaposlila na FMF kot asistentka. Trenutno je zaposlena kot raziskovalka na IMFM in profesorica na UL FMF in na UP FAMNIT. Poučuje splošne matematične predmete, matematično modeliranje in analizo. Njeno raziskovalno področje je kompleksna analiza. Od leta 2015 do 2023 je na UP FAMNIT urejala spletni nagradni kviz za dijake in osnovnošolce Matematični adventni koledar. 

Tretje predavanje z naslovom "Kako matematika oblikuje digitalni svet: od računalniških iger in varnih spletnih nakupov do družbenih omrežij" bo izvedel dr. Safet Penjić z UP IAM, v sredo, 22. januarja 2025, ob 16.00, Velika predavalnica 3, UP FAMNIT ter prek Zoom povezave.

četrtek, 9. januar 2025 Razstava ob 300. obletnici naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija bo na ogled v prostorih objekta Livade 1.0

Razstava, ki jo je Prirodoslovni muzej Slovenije pripravil ob 300. obletnici rojstva polihistorja J. A. Scopolija, bo med 15. 1. in 31. 3. 2025 na ogled v Izoli, v prostorih Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (Univerzitetni kampus Livade, Livade 6, Izola).

Uradno odprtje razstave bo v četrtek, 16. 1. 2025, ob 14.00, v predavalnici Famnit 3,  ko nam bo naravoslovca predstavila njena soavtorica Špela Pungaršek.

     

Na razstavi je predstavljeno življenje Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788), neumornega naravoslovca, ki je v Idriji preživel 15 najbolj plodnih let življenja. A Scopoli ni bil samo taksonom in sistematik, pač pa je od Kranjcev črpal znanje in jim z izkušnjami in ugotovitvami želel pomagati. Najprej ga je navdušila narava Idrije, pisal pa je tudi o organizmih, ki živijo v idrijskem rudniku. Nato sta se v njem razplamteli učenjaška narava ter znanstvena vnema. Hitel je z nabiranjem, raziskovanjem in določanjem rastlinskih in živalskih vrst ter odhajal na večdnevne pohode po Kranjskem in Goriškem. Rastline, glive in živali, katere je opazil na terenu, je predstavil v svojih delih. Bil je prvi, ki je na slovenskem ozemlju znanstveno opisal in poimenoval glive, rastline in živali na način, ki še danes velja v znanosti. Vrste s Kranjske je širni svetovni znanosti predstavil v svojih delih in postal ambasador kranjske narave. Zaradi njegovih objav so na Kranjsko začeli prihajati tudi drugi raziskovalci, za domačo naravo pa je navdušil tudi kranjske razsvetljence, ki so njegovo delo nadaljevali in le malo kasneje njegovo naravoslovno misel kronali z ustanovitvijo Deželnega muzeja za Kranjsko. Kako cenjen je bil Scopoli, kažejo tudi imena vrst, ki so jih njemu v čast poimenovali vodilni taksonomi Evrope. Njegovi opisi živega sveta pa majo tudi naravovarstveni pomen, saj nam kažejo naravo Slovenije pred 250 leti. Tako lahko sledimo vrstam, ki so na določenih območjih že izumrle.

     

Ob razstavi je izšla tudi publikacija Scopoli, Kranjska narava in rojstvo moderne naravoslovne znanosti na Slovenskem, ki vsebuje bogat slikovni material številnih naravoslovnih fotografov. Na voljo je v spletni trgovini Prirodoslovnega muzeja. 

 

torek, 7. januar 2025 Vabljeni na četrto predavanje FAMNITovih bioloških večerov 2024/25: Flora Parka Škocjanske jame

Vljudno vabljeni na četrto letošnje predavanje z naslovom  

» Flora Parka Škocjanske jame «,  

ki bo v sredo, 15. januarja 2025, ob 19.00, 

 prek ZOOM povezave.  

Predaval bo Dr. Boštjan Surina, Naravoslovni muzej Rijeka & UP FAMNIT. 

O predavanju: Park Škocjanske jame ne obsega velikega območja, vendar na svojem površju združuje veliko raznolikost rastlinskega sveta. V globokih udornih dolinah presenečajo številne vrste hladnejših, gorskih območij, medtem ko so v njihovi bližini opažali prav tako številne toploljubne, submediteranske vrste. V parku so nahajališča nekaterih endemičnih, redkih ali ogroženih vrst, ki so tudi v rdečem seznamu praprotnic in semenk Slovenije: bršljanov pojalnik (edino nahajališče), wettsteinova mrtva kopriva (eno izmed dveh nahajališč), justinova zvončica (klasično nahajališče), primorska preobjeda, resasti ožepek, rdečeplodni brin, pospichalova zlatica in žajbelj. 

        
                                                                        Vir: Park Škocjanske jame

O predavatelju: Dr. Boštjan Surina na UP FAMNIT deluje kot predavatelj na področjih sistematike, ekologije in reprodukcijske biologije rastlin, kot kustos za botaniko pa v Prirodoslovnem muzeju Rijeka. Svoje raziskave usmerja v razumevanje raznolikosti cvetnic v času na širšem območju Sredozemlja. Probleme nastajanja in vzdrževanja reprodukcijskih barier med posameznimi razvojnimi linijami cvetnic raziskuje s pomočjo klasičnih in modernejših, molekularno-genetskih metod. 

PRENOS PLAKATA

torek, 7. januar 2025 T4EU mednarodni razpis za delovno mesto znanstvenega svetovalca

Transform4Europe (T4EU) objavlja prosto delovno mesto projektnega managerja.

   

Uspešen kandidat bo svoje delo opravljal v Lizboni na Portugalskem pod okriljem Portugalske katoliške univerze, odgovoren pa bo za koordinacijo projektov in pridobivanje projektnih sredstev za zavezništvo.

Več informacij je dostopnih v spodnjem dokumentu, obrnite pa se lahko tudi na email: transform4europe@upr.si.

>> RAZPIS ZA DELOVNO MESTO ZNANSTVENEGA SODELAVCA<< 

ponedeljek, 6. januar 2025 Vabljeni k ogledu tretjega letošnjega posnetka iz niza Famnitovih bioloških večerov: Meduze in rebrače v slovenskem morju

Tretje predavanje letošnjega niza z naslovom “Meduze in rebrače v slovenskem morju”, je izvedel Kevin Rečnik, UP FAMNIT. Predavanje je potekalo prek videokonferenčne povezave ZOOM.    

           

Morje nam skriva veliko število zelo zanimivih organizmov. Med te spadajo tudi želatinozni zooplanktonski organizmi, kamor uvrščamo meduze (ožigalkarje) in rebrače. V slovenskem morju najdemo kar nekaj vrst iz obeh skupin. Predavatelj nas je podrobneje seznanil z njimi ter nas naučil, kako jih prepoznati, ugotoviti, ali so potencialno nevarni, kako vplivajo na druge vrste in ali so katere od njih invazivne ali tujerodne.

       

O predavatelju: Kevin Rečnik je diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete. Študij je opravil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Tema magistrskega dela je bila dinamika tujerodne rebrače v slovenskem morju. Od februarja 2024 je zaposlen na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem kot asistent in raziskovalec na projektih, kot sta Interreg projekta E-Nat2Care in Kras4Us, poleg tega sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih oddelka, na primer pri vzorčenju klopov in komarjev ter na raziskavah zelene rege v Škocjanskem zatoku. V prostem času se posveča različnim hobijem, med katere spada tudi astronomija.