Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

sreda, 30. julij 2025 Od maja do sredine poletja 2025 pridobljeni pomembni strateški projekti na UP

V mesecih od maja do julija so bili na UP potrjeni projekti, ki sledijo ključnim strateškim usmeritvam UP ter podpirajo pomembna raziskovalna področja.

Na UP FAMNIT in UP IAM so bili pridobljeni naslednji projekti:

HORIZON-RIA

  •  Slovenian AI Factory – SLAIF   (partner, vodja na UP dr. Marko Tkalčič, UP FAMNIT)

EuroHPC JU je objavil šest novo izbranih lokacij za nove AI tovarne po Evropi, s čimer se je njihovo skupno število povečalo na trinajst. Slovenska AI tovarna (SLAIF), ki vključuje nov superračunalnik EuroHPC, optimiziran za AI, ki se nahaja v Sloveniji, je eden od izbranih predlogov. Projekt bo sofinanciral EuroHPC JU in Republika Slovenija (prek Ministrstva za digitalno preobrazbo in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije). Tovarne AI so dinamični ekosistemi, ki spodbujajo inovacije, sodelovanje in raziskave na področju AI. Slovenska tovarna AI (SLAIF) bo izboljšala zmogljivosti Slovenije na področju AI z integracijo najsodobnejšega superračunalnika, optimiziranega za AI, v dinamični ekosistem AI, ki podpira industrijo, raziskave in javne institucije. Superračunalnik bo do leta 2027 nadomestil sedanji sistem Vega EuroHPC in tako zagotovil nadaljnjo odličnost računalniške in shranjevalne infrastrukture za industrijo in znanost. Zagotovil bo 10 eksaflopov (Eflops, 1018 operacij s plavajočo vejico na sekundo) v mešani natančnosti za aplikacije umetne inteligence in 100 petaflopov (PFlops) v dvojni natančnosti za naloge HPC. Zasnovan z mislijo na trajnost, bo napajan z obnovljivo hidroelektrično energijo, kar bo zmanjšalo vpliv na okolje in hkrati zagotovilo, da bo Slovenija ostala v ospredju znanstvenih odkritij in inovacij na področju umetne inteligence. Poleg tega bo oblačna infrastruktura superračunalnika omogočila podjetjem, da brez težav vključijo zmogljivosti umetne inteligence v svoje poslovanje, pri čemer je za obdobje 2028–2029 načrtovana druga faza nadgradnje strojne opreme, da se podaljša njegova življenjska doba in ohrani tehnološka konkurenčnost.

VEČ

ARIS – razpisa za podoktorski mesti

  •  Razširitve Erdös-Ko-Rado izreka na tranzitivne permutacijske grupe (vodja na UP dr. Klavdija Kutnar, UP IAM in UP FAMNIT) RAZPIS
  •  Visokodimenzionalna delovanja klasičnih grup v Galoisovi geometriji   (vodja na UP dr. Michel Lavrauw, UP IAM in UP FAMNIT) RAZPIS

Konzorcij za ekološko kmetijstvo Slovenije – KEKS  (partner, vodja na UP dr. Dunja Bandelj, UP FAMNIT)

Konzorcij bo deloval z vodilnim partnerjem UM in sodelovanjem UL BF, projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) pa je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno.

Konzorcij za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS) združuje 29 partnerjev, med katerimi so univerze, raziskovalni zavodi, šole, javne službe, nevladne organizacije in zasebna podjetja, ki pokrivajo različna področja ekološke rastlinske pridelave. Partnerstvo združuje znanje in vire za razvoj, izmenjavo ter uporabo inovacij in rešitev na področju ekološkega kmetijstva, kar bo omogočilo izboljšanje učinkovitosti in spodbujanje prehoda k ekološki pridelavi. V ta namen bodo vzpostavljeni poskusno-demonstracijski centri z novo raziskovalno opremo, ki bo omogočila predstavitve sodobnih digitalnih, satelitskih in robotiziranih tehnologij.

Cilj KEKS je tudi vključevanje širše kmetijske skupnosti, ne le ekoloških kmetij, s posebnim poudarkom na območjih z zaščito okolja. Glavna naloga je zmanjšati razliko v pridelkih med ekološko in konvencionalno pridelavo ter povečati zanimanje za ekološko kmetovanje, s čimer bi se dosegli nacionalni in evropski strateški cilji trajnosti. KEKS deluje na petih vertikalnih področjih (poljedelstvo in zelenjadarstvo, ekološko kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, semenarstvo in žlahtnjenje, zelišča, sadjarstvo) in petih horizontalnih področjih, kot so rodovitnost tal, varstvo rastlin, uravnavanje plevelov, prilagajanje podnebnim spremembam ter uvajanje digitalizacije in robotizacije.

Celoten projekt prispeva k trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva, izboljšanju ekonomskega položaja podeželja ter povečanju dostopnosti lokalno pridelanih ekoloških živil.