petek, 24. januar 2025 Kaj je državljanska/občanska/ljubiteljska znanost?
Državljanska znanost je slovenski prevod angleškega izraza »citizen science«, ki pomeni aktivno udeležbo laične javnosti v znanstveno-raziskovalnih projektih. Osnovni namen državljanske znanosti je, da vsakemu državljanu/občanu ponudimo možnost aktivnega sodelovanja v različnih fazah raziskovalnega procesa. V Sloveniji so pogosti prevodi tudi ljubiteljska znanost, občanska znanost, skupnostna znanost, ljubiteljska znanost ter participativna znanost. (vir: https://citizenscience.si/wp-content/uploads/2023/02/Brosura_online.pdf).
Državljanska znanost je eden od pristopov, ki izhaja iz participatornega obrata na področju raziskav in inovacij. Ta obrat je običajno motiviran z zasledovanjem različnih ciljev, kot so: spodbujanje demokratizacije in vključenosti javnosti v znanost ter inovacije, spodbujanje znanstvene pismenosti, dvigovanje javne zavesti o znanstvenih in tehnoloških vprašanjih ali izvajanje raziskovalnih programov z vzorci in geografskimi obsegi, ki jih profesionalni raziskovalci ne bi mogli sami zagotoviti.
Z vključitvijo v znanstveni proces v vlogi ljubiteljskih znanstvenikov, imajo predstavniki laične javnosti dostop do vseh osnovnih mehanizmov znanstvenega znanja, vključno s tistimi, ki so bili prej na voljo samo profesionalnim znanstvenikom (to so: identificiranje raziskovalnih potreb, razvijanje raziskovalnih projektov, generiranje hipotez, zbiranje podatkov, interpretacija raziskovalnih rezultatov in opredelitev njihove znanstvene uporabe).
Socializacija znanosti
Ključni element, ki opredeljuje državljansko znanost kot potencialno orodje za družbeno vključevanje znanosti, izhaja iz njene osnove na opaznem družbenem pojavu, ki ga v določeni meri odraža pripravljenost laične javnosti za sodelovanje v znanstvenem procesu v vlogi deležnikov v kontekstu specifičnih družbenih ali ekonomskih vprašanj. To običajno izhaja iz osebnih interesov za določene tematike (na primer: ljubezen do narave in opazovanja naravnih procesov) ali preprosto iz ljubezni do znanosti. Kljub temu, da obstaja dolgotrajna tradicija vključevanja laične javnosti v znanost (na primer v disciplinah, kot sta astronomija ali zoologija), se ta tendenca širi in pogloblja tudi na druga področja znanosti in se vse bolj povezuje z reševanjem ključnih družbenih izzivov, kot so: podnebne spremembe, prehod na obnovljive vire energije in družbena neenakost.
Znanstvena in izobraževalna vrednost
Sodelovanje z ljubiteljskimi/amaterskimi znanstveniki omogoča raziskovalcem zbiranje obsežnih ali težko dostopnih podatkov ter dostop do tradicionalnega znanja, ki ga ohranjajo posamezne skupnosti. To omogoča tudi možnost interpretacije rezultatov na tej osnovi.Poleg tega ima državljanska znanost pomembno izobraževalno vrednost, saj prispeva k povečanju znanja in zanimanja za znanost med udeleženci, obenem pa izboljšuje njihove spretnosti, kot so odgovornost, kritično razmišljanje in reševanje družbeno-ekonomskih problemov. (vir: https://citizenscience.si/wp-content/uploads/2023/02/Brosura_online.pdf)
10 načel državljanske znanosti
European Citizen Science Association (ECSA) je leta 2015 sprejela 10 načel državljanske znanosti. Ta načela je podprla tudi organizacija Science Europe, ki je s tem potrdila kredibilnost načel in državljanske znanosti kot legitimnega procesa v znanstveno-raziskovalni dejavnosti. (vir: https://citizenscience.si/obcanska-znanost/10-nacel-obcanske-znanosti/)
Začetek poti
Step Change Citizen Science Navigator je priročnik za raziskovalce, ki želijo vključiti laično publiko oz. ljubiteljske znanstvenike v znanstveno-raziskovalni proces. Temelji na izkušnjah projekta Step Change in si prizadeva posplošiti ter razširiti njegova spoznanja, da bi koristila raziskovalcem, ki se podajajo na pot državljanske znanosti. (https://cs-navigator.stepchangeproject.eu/)
Na nacionalni ravni deluje Mreža občanske znanosti v Sloveniji, ki povezuje organizacije, institucije in interesne skupine, ki delujejo na področju državljanske znanosti.
Pomembne organizacije za promocijo državljanske znanosti v Evropi:
- European Citizen Science Association (ECSA)
- Citizen Science Network Austria
- Society for Citizen Science (Gesellschaft für Bürgerwissenschaften) - Nemčija
- British Science Association (BSA) - Združeno kraljestvo
- Centre for Ecology & Hydrology (CEH) - Združeno kraljestvo
- Spanish Foundation for Science and Technology (FECYT)
- CITIZEN SCIENCE.IT - Italija
- Citizen Cyberlab - Švica
- Dutch Citizen Science Network - Nizozemska
- Tekiu - Norveška
- Stickydot
Mednarodni projekti državljanske znanosti, pri katerih sodeluje Univerza na Primorskem:
- Step Change: Science Transformation in EuroPe through Citizens involvement in HeAlth, coNservation and enerGy rEsearch
- PRO-COAST: A PROactive approach for COmmunities to enAble Societal Transformation
- BGE: Biodiversity Genomics Europe
- BEPREP: Identification of best practices for biodiversity recovery and public health
- Biodiversa+ projekt BIG PICTURE
Iniciativa državljanske znanosti
ISKANJE TUJERODNIH PLOSKIH ČRVOV V SLOVENIJI (prenesi)
(dr. Živa Fišer, dr. Katja Adam, dr. Sara Zupan in dr. Martina Lužnik / Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT)
Ste med vrtnarjenjem ali pospravljanjem v vašem vrtu opazili nenavadne podolgovate živali, ki spominjajo na deževnike, pijavke ali polže?
Morda ste imeli bližnje srečanje s ploskimi črvi iz skupine vrtinčarjev. Te živali pri nas niso domorodne, a postajajo tudi v Evropi vse bolj pogoste. V sosednji Italiji so s pomočjo prebivalcev v zadnjih nekaj letih našli preko 15 različnih vrst. Prisotne so tudi v Sloveniji, a imamo o njih zelo malo podatkov. Vabimo vas, da nam pomagate pri iskanju tujerodnih ploskih črvov.
• Kaj so tujerodni ploski črvi?
Ploski črvi so plenilci, ki se hranijo z deževniki in drugimi talnimi organizmi. Imajo dolgo sploščeno telo - dolgi so od nekaj centimetrov do 30 cm ali več. Nekatere vrste imajo glavo oblikovano v kladivast videz. Vsi ploski črvi izločajo sluz, zato imajo svetleč moker videz. Nekateri imajo značilen progast vzorec po telesu ali pa so pisano obarvani.
• Kje jih lahko najdete?
Običajno jih najdemo v vlažnih tleh, pod lonci ali v podstavkih okrasnih rastlin, pod kamni in med lesom. Pogosti naj bi bili v rastlinjakih, kamor so lahko prispeli z uvozom rastlin. Največkrat so bili v Evropi opaženi v mesecu maju/juniju in septembru/oktobru, po deževju.
• Ali so nevarni?
Nekateri ploski črvi lahko izločajo toksine, zato se jih ne dotikamo z golimi rokami. Zaradi plenjenja deževnikov in drugih talnih organizmov bi v primeru množičnega pojavljanja lahko porušili naravno ravnovesje v tleh.
• Kaj storiti, če jih opazite?
- Ne dotikajte se jih z rokami, temveč jih privzdigujte s pomočjo manjših paličic – nekateri ploski črvi lahko izločajo toksine.
- Zabeležite opažanje – živali fotografirajte in jih, če je mogoče, ujemite v zaprto plastično ali stekleno posodo. V posodo dodajte nekaj plasti navlaženih papirnatih robčkov in jih shranite v hladilniku.
- Sporočite opažanje na enega izmed spodnjih načinov.
***
- preko elektronskega sporočila na ploskicrvi@upr.si
- preko Facebook skupine “Tujerodni ploski črvi v Sloveniji”
- preko obrazca > TUKAJ
- na stacionarni telefon (05 663 58 07; med delovniki).
Izjemno bomo veseli vaših shranjenih vzorcev – o načinu pošiljanja se bomo zmenili z vami osebno. Vaše sodelovanje je ključno za razumevanje razširjenosti teh slabo poznanih tujerodnih vrst.
Hvala, ker nam pomagate pri naši raziskavi.
