Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

petek, 21. februar 2025 Raziskovalni obisk z Univerze Cagliari

Danes smo se pogovarjali z Gianmarcom Cherchijem, z Oddelka za matematiko in računalništvo Univerze v Cagliariju (Italija) in profesorjem za "Vizualizacijo podatkov" ter "Spletno programiranje", ki nas je obiskal v okviru raziskovalnega obiska. 

      

Prof. Cherchi se je v Kopru mudil na kratkoročni izmenjavi, pri izr. prof. Matjažu Kljunu in izr. prof. Klenu Čopiču Puciharju z Oddelka za informacijske znanosti in tehnologije.

V sklopu obiska je predaval na ponedeljkovem RIN seminarju in predstavil svoje raziskovalno področje, nekaj dni kasneje pa je predaval še magistrskim študentom v intenzivnem programu o vizualizaciji podatkov. 

Pred odhodom v Cagliari pa nam je povzel svoj prvi obisk v Kopru: "To je moj prvi obisk Kopra, ki me je resnično navdušil. Moja gostitelja, Matjaž in Klen, sta bila izredno prijazna in gostoljubna, kar je obisk dodatno polepšalo. Naj omenim, da sem imel tudi možnost, da sem se povezal z njihovimi doktorandi in vsemi člani njihove skupine. V sklopu obiska sem predaval na ponedeljkovem RIN seminarju, kjer sem predstavil svoje raziskovalno področje, kar je bila zelo vznemirljiva izkušnja. Danes pa sem imel tudi odlično izkušnjo pri delu z magistrskimi študenti v intenzivnem tečaju o vizualizaciji podatkov," povzema.  

Dr. Cherchi je pojasnil tudi, kaj je vizualizacija podatkov in poudaril, zakaj je v današnjih dneh tako pomemembna. "Vizualizacija podatkov je podpodročje računalništva, ki se osredotoča na učinkovito predstavljanje podatkov. Z vzponom umetne inteligence in velikih podatkov zdaj ustvarjamo ogromne količine informacij, pri čemer so ključna ustrezna orodja za vizualizacijo. S tem lahko podatke predstavimo na način, ki je razumljiv vsem in prenaša pravilno sporočilo," dodaja.

torek, 18. februar 2025 Inavguracijsko predavanje prof. dr. Marko Tkalčič

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Marka Tkalčiča, rednega profesorja za področje Računalništva in informatike, z naslovom: »Od amaterskega muziciranja do modeliranja uporabnikov«, ki bo v ponedeljek, 3. marca 2025 ob 17:30 v predavalnici FAMNIT-VP3, Glagoljaška 8, Koper (2. nadstropje) in na daljavo na povezavi https://upr-si.zoom.us/j/91223956333?pwd=OS4fBcl8snbYve4EInr0kWLYUbgliR.1

Meeting ID: 912 2395 6333
Passcode: 949891

torek, 18. februar 2025 Državljanska znanost igra pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju invazivnih tujerodnih vrst

Invazivne tujerodne vrste predstavljajo resno grožnjo biotski raznovrstnosti, gospodarstvu kot tudi zdravju ljudi.

Ključnega pomena za njihovo obvladovanje je pravočasno odkrivanje, kar zahteva široko spremljanje, ki presega zmogljivosti poklicnih znanstvenikov. Pomembno vlogo pri tem lahko odigra vsak posameznik, saj lahko s pomočjo aplikacij, kot so eBird, Pl@ntNet, iNaturalist in ArtPortalen, javnost poroča o novih opažanjih kot del državljanske znanosti.

     

Mednarodna raziskava, v kateri je poleg 30 raziskovalcev v okviru akcije COST Alien CSI sodelovala tudi doc. dr. Živa Fišer, je prvič pokazala, da državljanska znanost igra ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju invazivnih tujerodnih vrst. V raziskavi, objavljeni tudi v reviji People and Nature, so analizirali 600 uradnih poročil iz 30 držav in jih primerjali z več kot 220 milijoni zapisov z javnih platform. Gre za prvo študijo, ki dejansko meri vpliv državljanske znanosti na zgodnje odkrivanje invazivnih tujerodnih vrst.

Rezultati so pokazali, da so platforme državljanske znanosti zelo učinkovite, saj Evropsko regulirane tujerodne vrste pogosteje odkrijejo uradni programi, medtem ko javnost hitreje zazna vrste, ki so bile že opažene v sosednjih državah ali tiste, ki jih je mogoče prepoznati brez strokovnega znanja. Pri vretenčarjih (ptice, sesalci) je večja verjetnost, da jih javnost opazi prej kot uradni nadzor.

Na podlagi rezultatov se priporočila za prihodnost usmerjajo v celostni pristop, ki združuje profesionalno spremljanje z vključevanjem širše javnosti (državljanska znanost). S tesnim sodelovanjem s platformami za beleženje opažanj in podpiranjem njihovega razvoja bi vlade v prihodnosti lahko vzpostavile še učinkovitejši sistem spremljanja invazivnih vrst.

Državljanska znanost je torej nepogrešljiv del rešitve za zgodnje odkrivanje in učinkovito obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst.

Preberite več: besjournals.onlinelibrary.wiley.com 

ponedeljek, 17. februar 2025 Študentje na delovnem obisku v Novartisu

V okviru projekta ImmBIO so študentje z UP FAMNIT in UL FMF skupaj s pedagoškima mentorjema doc. dr. Karlo Ferjančič (vodja projekta na UP FAMNIT) in prof. dr. Emilom Žagarjem (UL FMF) obiskali podjetje Novartis v Mengšu. 

      

Tam sta jih sprejela delovna mentorja, dr. Andrej Pohar in ga. Andreja Pirnat, ter jim skupaj s sodelavci razkazala laboratorije "upstream" oddelka, kjer poteka začetna faza razvoja, načrtovanja in gojenja mikroorganizmov ali celic, ki proizvajajo želeno biološko snov, ter "downstream" oddelka, kjer poteka razvoj, načrtovanje, testiranje in čiščenje zdravilnih bioloških učinkovin. 

V sklopu projekta študentje sodelujejo pri aktualnih izzivih v podjetju, njihov cilj pa je razvoj in testiranje matematičnih modelov bioreaktorjev. Poleg rednih tedenskih srečanj na daljavo je bil ta prvi obisk v podjetju odlična priložnost za boljši vpogled v razvoj ter celostno razumevanje Novartisovega razvoja bioloških zdravil. 

sobota, 15. februar 2025 Uspešna izvedba INFORMATIVNI DNI v Kopru in Izoli

V petek in soboto, 14. in 15. februarja, so v Sloveniji potekali INFORMATIVNI DNEVI za bodoče študentke in študente. Na UP FAMNIT smo se tudi v letošnji izvedbi predstavili na dveh lokacijah in zabeležili veliko zanimanja za dodiplomske študijske programe na naši fakulteti.

Dijake je v Kopru, na sedežu fakultete, pred začetkom predstavitev pozdravil dekan, prof. dr. Ademir Hujdurović, v Izoli (Livade 1.0), kjer se izvajajo nekateri študijski programi, pa doc. dr. Živa Fišer, Predstojnica Oddelka za biodiverziteto, in doc. dr. Sara Zupan, namestnica koordinatorice študijskega programa Varstvena biologija.

Dijaki so tako v Kopru pridobili informacije o študijskih programih Matematika, Matematika v ekonomiji in financah, Računalništvo in informatika in Biopsihologija, v Izoli pa smo jim predstavili Bioinformatiko, Agronomijo in Varstveno biologijo.

Po koncu predstavitev so se dijaki lahko udeležili Famnitovega informativnega sejma , na katerem so spoznali še študente tutorje in člane Študentskega sveta, za vsa vprašanja glede vpisa in možnosti mednarodnih izmenjav pa je bil na voljo tudi Referat za študente.

V Livadah smo dijakom razkazali tudi laboratorije in vajalnice, v katere je umeščena visoko-tehnološka oprema, ki je namenjena zlasti raziskavam na področju aplikativnega naravoslovja, biodiverzitete, bioinformatike, živil, prehrane, zdravja, urbanizma, ergonomije in kineziologije, oljkarstva, gastronomije in kulture vina, mediteranskih kultur ter okoljskih tehnologij in rabe obnovljivih materialov.

Sobotni popoldanski termin je bil rezerviran za predstavitve v angleščini preko sistema ZOOM za dijake, ki prihajajo iz tujine in se zanimajo za programe Matematika, Računalništvo in informatika ter Bioinformatika, ki jih na fakulteti izvajamo tudi v angleškem jeziku.

Poleg vsebine študija, smo v več terminih prek Zooma predstavili tudi Študentske domove in prijavno-vpisne postopke.

Na voljo je tudi dodaten termin za spletno predstavitev prijavno-vpisnih postopkov za vpis na dodiplomski študij, in sicer v sredo, 5. 3. 2025, ob 14.00. Zoom povezava: https://upr-si.zoom.us/j/98521649402?pwd=6ACPQuaenQTZk148AzQe5mJR3ONIdE.1 (Meeting ID: 985 2164 9402).

Za vprašanja, vezana na prijavno-vpisni postopek, se lahko dijaki obrnejo na Referat za študente (referat@famnit.upr.si) ter Vpisno službo UP (vpis@upr.si).

sreda, 12. februar 2025 Vabljeni na 4. predavanje cikla Famnitovih izletov v matematično vesolje: “Rumors, epidemics and economic crises: infection processes in networks “

 Vabljeni na 4. predavanje cikla z naslovom

“ Rumors, epidemics and economic crises: infection processes in networks “,

ki bo potekalo v sredo, 19. februar 2025, ob 16.00, Velika predavalnica 3, UP FAMNIT in prek ZOOM povezave. 

Predaval bo Dr. Miklós Krész UP FAMNIT, UP IAM in InnoRenew CoE 

O predavanju:  Kakšne so skupne značilnosti gospodarske krize iz leta 2008, pandemije COVID-19 in kampanj na družbenih omrežjih v zadnjih političnih volitvah? Zakaj so bile dinamike stečajev, epidemij in širjenja dezinformacij tako nepričakovane? Kakšne so podobnosti in razlike med omenjenimi procesi in kako jih lahko opišemo z matematičnimi modeli? Katere specifične težave se pojavijo pri obvladovanju širjenja teh vrst izbruhov in katere matematične metode se lahko uporabijo za njihovo reševanje? Da bi odgovorili na zgoraj zastavljena vprašanja in izpostavili glavne izzive, bo predavatelj odgovoril na zgornja vprašanja ter pojasnil metodologijo računalniške analize omrežij. 

       

O predavatelju:  Miklós Krész je leta 2005 doktoriral iz matematike in računalništva na Univerzi v Szegedu na Madžarskem. Njegova glavna raziskovalna področja so industrijsko motivirane metode optimizacije, podatkovne industrijske rešitve in integracija operacijskih raziskovalnih ter podatkovnih metodologij. Osredotoča se tako na temeljne kot na aplikativne raziskave. Trenutno je profesor računalništva na UP FAMNIT in UP IAM, hkrati pa je vodja raziskovalnega oddelka za obdelavo informacij na InnoRenew CoE. 

 Prenos plakata

 

sreda, 12. februar 2025 Vabljeni k ogledu četrtega letošnjega posnetka iz niza Famnitovih bioloških večerov: Flora Parka Škocjanske jame

Četrto predavanje letošnjega niza z naslovom “Flora Parka Škocjanske jame”, je izvedel Boštjan Surina, Naravoslovni muzej Rijeka & UP FAMNIT. Predavanje je potekalo prek videokonferenčne povezave ZOOM.   

           

O PREDAVANJU: Park Škocjanske jame ne obsega velikega območja, vendar na svojem površju združuje veliko raznolikost rastlinskega sveta. V globokih udornih dolinah presenečajo številne vrste hladnejših, gorskih območij, medtem ko so v njihovi bližini opažali prav tako številne toploljubne, submediteranske vrste. V parku so nahajališča nekaterih endemičnih, redkih ali ogroženih vrst, ki so tudi v rdečem seznamu praprotnic in semenk Slovenije: bršljanov pojalnik (edino nahajališče), wettsteinova mrtva kopriva (eno izmed dveh nahajališč), justinova zvončica (klasično nahajališče), primorska preobjeda, resasti ožepek, rdečeplodni brin, pospichalova zlatica in žajbelj.


                                                                    Vir: Park Škocjanske jame 

O PREDAVATELJU: Dr. Boštjan Surina na UP FAMNIT deluje kot predavatelj na področjih sistematike, ekologije in reprodukcijske biologije rastlin, kot kustos za botaniko pa v Prirodoslovnem muzeju Rijeka. Svoje raziskave usmerja v razumevanje raznolikosti cvetnic v času na širšem območju Sredozemlja. Probleme nastajanja in vzdrževanja reprodukcijskih barier med posameznimi razvojnimi linijami cvetnic raziskuje s pomočjo klasičnih in modernejših, molekularno-genetskih metod.

sreda, 12. februar 2025 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študentke - Vanje Gomboc

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom Psihološki procesi novinarjev ob poročanju o samomoru: analiza mešane metode študentke doktorskega študijskega programa 3. stopnje Suicidologija in duševno zdravje, Vanje Gomboc.

Predstavitev bo potekala v četrtek, 20. 2. 2025 ob 9.00 preko Zooma na povezavi:
https://upr-si.zoom.us/j/93692229993

Vljudno vabljeni!

sreda, 12. februar 2025 Javni poziv za pridobitev štipendije iz Štipendijskega sklada UP v študijskem letu 2025/2026

Univerza na Primorskem vabi vse, ki se vpisujejo v študijske programe fakultet: UP Fakultete za humanistične študije, UP Fakultete za management, UP Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP Pedagoške fakultete, UP Fakultete za turistične študije - Turistica, UP Fakultete za vede o zdravju in izpolnjujejo pogoje, k prijavi na Javni poziv za pridobitev štipendije iz Štipendijskega sklada Univerze na Primorskem v študijskem letu 2025/2026.

   

Štipendijski sklad Univerze na Primorskem (v nadaljevanju sklad) temelji na partnerstvu med Univerzo na Primorskem (v nadaljevanju UP), občinami in gospodarstvom. Namenjen je nagrajevanju in spodbujanju najboljših študentov UP, navezovanju stikov študentov z delodajalci že v času študija in zagotavljanju večjih možnosti za zaposlitev študentov takoj, ko zaključijo študij. Cilj sklada je obenem spodbuda vseh študentov UP k čim boljšim študijskim uspehom.

Na javni poziv se lahko prijavijo:

  • kandidati za vpis v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP in
  • študenti, ki bodo v študijskem letu 2025/2026 vpisani v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP,

višina štipendije za študijsko leto 2025/2026 znaša najmanj 2.200,00 EUR!

  • V primeru, da štipendije podeli UP, znaša štipendija 2.200,00 EUR na študijsko leto. V kolikor obstaja interes, se lahko podelijo tudi višje štipendije, in sicer:
  • za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 80 do 89 točk, lahko štipendija znaša do 330,00 EUR/mesec oziroma do 3.300,00 EUR na študijsko leto;
  • za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 90 do 100 točk, lahko štipendija znaša do 550,00 EUR/mesec oziroma do 5.500,00 EUR na študijsko leto;

za doktorske študente lahko štipendija znaša do 1.200,00 EUR/mesec oziroma do 12.000,00 EUR na študijsko leto.

Pogodbe o štipendiranju so običajno tripartitne, sklenjene med UP, partnerji sklada (delodajalci) ter študenti. V primeru, da partner sklada (vlagatelj) ponuja študentu (prejemniku štipendije) tudi zaposlitev, ima študent s podpisom pogodbe možnost, da se po zaključenem izobraževanju zaposli pri vlagatelju vsaj za toliko časa, kot je prejemal štipendijo.

Rok za oddajo: 15. september 2025. E-vloga je oddana pravočasno, če je oddana od 11. februarja 2025 do vključno 15. septembra 2025.

Na spletni strani Kariernega centra Univerze na Primorskem (KC UP), najdete vse podrobnosti in besedilo razpisa: Štipendijski sklad UP 2025/2026 - JAVNI POZIV!

Za več informacij: Karierni center Univerze na Primorskem, center za vseživljenjsko učenje in karierno orientacijo

Titov trg 4, 6000 Koper, Slovenija     

Tel.: +386 5 611 75 60

E-pošta: kariernicenter@upr.si. 

Javni poziv za pridobitev štipendije - 2025/2026

JP za pridobitev stipendije na UP za leto 2025-2026.pdf (301kb)

Public call UP Scholarship Fund 2025-2026.pdf (268kb)

torek, 11. februar 2025 Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti na UP: Portreti izbranih doktorskih študentk, zaposlenih na univerzi

Letos 11. februarja 2025 obeležujemo že deseto obletnico mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti. Na predlog Generalne skupščine Združenih narodov letošnji mednarodni dan poteka pod sloganom “Načrtovanje napredka za oblikovanje prihodnosti: Najboljše je še pred nami” (“Charting Progress to Shape the Future: The Best is Yet to Come”).

Doktorski študentov, ki so hkrati zaposlenih na UP je 57. Več kot polovica teh je žensk - natančneje 34 in prav njim ob tem dnevu letos posvečamo pozornost - doktorskim študentkam, ki so hkrati zaposlene na UP.  

Izbrane so bile tudi doktorske študentke UP FAMNIT in UP IAM, ki so delile navdih za to karierno pot, spregovorile o vzponih in padcih ter ponudile dragocene nasvete mlajšim študentkam in zaposlenim, ki razmišljajo o podobni študijski/karierni poti. 

 Lea Primožič   


Članica zaposlitve: UP Inštitut Andrej Marušič (UP IAM)

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacije tehnologije (UP FAMNIT), smer Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja

Tema raziskovanja: Komuniciranje znanosti (področje trajnostno grajeno okolje)

 

Za doktorski študij sem se odločila, ker sem želela poglobiti svoje znanje o komuniciranju znanosti in s tem prispevati k njenem razvoju. Pri svojem raziskovalnem delu se posvečam predvsem področju trajnostne gradnje, saj lahko z učinkovito komunikacijo spodbudimo resnične pozitivne spremembe v družbi.

Navdihuje in motivira me misel, da lahko s svojim raziskovanjem prispevam svoj del k večji ozaveščenosti o pomenu trajnostne gradnje. Prepričana sem namreč, da je vsak korak pomemben del večje zgodbe napredka. Študentkam, ki razmišljajo o raziskovanju, svetujem, naj bodo pogumne, vztrajne in radovedne!

 Kaja Praprotnik   


Članica zaposlitve: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), Laboratorij DLTLT (Distributed Ledger Technologies and Language Technologies)

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), smer Računalništvo in informatika

Raziskovalno področje: Jezikovne tehnologije

 

Za doktorski študij sem se odločila, ker me močno zanima raziskovalno delo na področju jezikovnih tehnologij in umetne inteligence. Usklajevanje doktorskega študija z asistentskim delom mi predstavlja precejšen izziv, a ker sta tesno povezana, se medsebojno dopolnjujeta.

Sem članica ekipe laboratorija DLTLT (Distributed Ledger Technologies and Language Technologies), kjer se ukvarjamo s porazdeljenimi in jezikovnimi tehnologijami. Pri našem delu nikoli ni dolgčas – obkrožena sem s sodelavci in mentorjema, ki so izjemni raziskovalci z ogromno znanja, ki ga z veseljem delijo. Ker delamo na različnih projektih in področjih, imamo priložnost za medsebojno sodelovanje in razvoj povsem novih raziskovalnih idej. 

Moja raziskava se osredotoča na umetno inteligenco v jezikovnih tehnologijah. Še posebej si želim prispevati k razvoju velikih jezikovnih modelov, ki bi bili široko dostopni in bi ljudem pomagali pri vsakdanjih izzivih. Prizadevam si, da bi ti modeli delovali manj robotsko in bi odgovarjali na vprašanja na bolj človeški način. Takšen pristop bi lahko prispeval k razvoju tehnologij za pomoč pri osamljenosti starejših ter reševanju drugih družbenih izzivov.

Eden najdragocenejših nasvetov, ki mi je pomagal pri usklajevanju študija z delom, je, da ne obupam kljub neuspehom. Prav dejstvo, da pot ni lahka, jo naredi zanimivo – in prav to je čar raziskovanja. Ko se lotiš raziskave, nikoli ne veš, ali bo uspešna ali ne. Moje delo je predvsem rezultat radovednosti in želje po odkrivanju novih spoznanj.

Študentkam, ki razmišljajo o akademski karieri, bi svetovala, naj sledijo svojim ciljem in se ne ustrašijo izzivov. Akademska pot je polna preizkušenj, a hkrati ponuja izjemne priložnosti za rast in razvoj.

Lucia Rojs   


Članica zaposlitve: UP Inštitut Andrej Marušič

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), smer Suicidologija in duševno zdravje

Raziskovalno področje: Suicidologija in duševno zdravje

 

 

Odločitev za doktorat je prišla naravno. Sprva o tem nisem razmišljala, a ko sem se zaposlila na Slovenskem centru za raziskovanje samomora na UP IAM in začela sodelovati pri različnih raziskovalnih in intervencijskih projektih s področja duševnega zdravja in samomorilnega vedenja, je postal logičen naslednji korak. Kot mlada raziskovalka imam to srečo, da je opravljanje doktorata del moje zaposlitve, kar pomeni, da se znanstvena spoznanja, ki jih pridobivam, neposredno prepletajo z mojim delom. Hkrati pa me izzivi iz prakse vodijo k postavljanju raziskovalnih vprašanj, ki so resnično relevantna. To povezovanje teorije in prakse mi daje veliko motivacije in občutek smisla.

V svoji raziskavi obravnavam temo, ki jo pogosto vidimo kot težko – smrt in z njo povezane koncepte. Čeprav je smrt naravni del življenja, se o njej pogosto neradi pogovarjamo, saj v ljudeh vzbuja strah in nelagodje. S svojim delom želim spodbuditi odprte in konstruktivne razprave, ki povezujejo različna področja, tako v akademskem svetu kot tudi širše v družbi. Upam, da bodo moja spoznanja pomagala premakniti nekatere družbene tabuje, spodbudila drugačne poglede in prispevala k boljšemu razumevanju te teme. Če s svojim delom vsaj malo pripomorem k temu, da bo o teh temah lažje govoriti, bom dosegla svoj cilj.

Ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučila, je prilagodljivost saj se načrti spreminjajo in to je v redu. Pomembno je, da znamo sprejeti, da stvari ne bodo vedno tekle po načrtu in se s tem ne obremenjujemo preveč. Razdelitev nalog na manjše korake in postavljanje realnih ciljev mi zelo pomaga, da se ne počutim preobremenjeno. Čeprav moram priznati, da se tega še vedno učim. Ključno je tudi določanje prednostnih nalog in prepoznavanje trenutkov, ko je čas za odmor. Včasih je najboljša odločitev, da pustimo neko nalogo stati in se k njej vrnemo s svežim pogledom. Zelo pomembna pa je tudi podporna mreža – družina, prijatelji in sodelavci lahko naredijo veliko razliko. Včasih si je potrebno dovoliti, da ne bo vse popolno in biti prijazen do sebe. 

Raziskovanje je zame odkrivanje vzorcev, postavljanje novih vprašanj ter razmislek o ustaljenih prepričanjih. Pri tem me najbolj navdušuje tisti trenutek, ko se posamezni koščki sestavijo v smiselno celoto. Še posebej pa me veseli, kadar moje delo sproži zanimive razprave, spodbudi kritično mišljenje ali komu pomaga pogledati na določeno temo iz nove perspektive. 

Akademski svet potrebuje raznolike poglede, saj prav iz različnih načinov razmišljanja in postavljanja vprašanj pogosto nastanejo najzanimivejše ideje in odkritja. Znanost uspeva, ko so slišani različni glasovi. Zaupajte svojemu.  

Ostali portreti izbranih doktorskih študentk so objavljeni > TUKAJ

ponedeljek, 10. februar 2025 Veliko zanimanja za konferenco EVMC 2025

Fakulteta za varstvo okolja v sodelovanju s partnerskimi organizacijami (UP FAMNIT, UL Biotehniška fakulteta, Inštitut Julius Kühn, Lovska zveza Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije) organizira 14. Evropsko konferenco o upravljanju vretenčarjev (EVMC 2025), ki bo od 12. do 16. maja 2025 v Ankaranu.

Konferenca je nadaljevanje prejšnjih srečanj, znanih kot EVPMC, vendar tokrat z dodatnim poudarkom na vključenosti vseh vrst vretenčarjev in različnih načinov upravljanja, vključno z ekologijo, spremljanjem ter ohranjanjem vrst. Glavne sekcije konference, ki pokrivajo najnovejše in najzanimivejše teme ter širok spekter disciplin, so:

  • ekologija, fiziologija in vedenje;
  • taksonomija in genetika;
  • spremljanje in upravljanje populacij;
  • konflikti med ljudmi in živalmi ter družbeni vidik;
  • (invazivne) tujerodne vrste vretenčarjev;
  • poljedelski in urbani sistemi;
  • zdravje, zoonotski patogeni in paraziti;
  • odpornost na rodenticide in okoljski monitoring;
  • novi pristopi in metode.

Z več kot 200 prispevki raziskovalcev, ki prihajajo iz več kot 40-ih različnih držav, bo EVMC 2025 združila raznoliko mednarodno skupnost strokovnjakov, ki bodo delili izkušnje, predstavljali nova odkritja ter vzpostavljali sodelovanja, ki bodo oblikovala prihodnost upravljanja vretenčarjev. Še posebej veseli smo, da bodo na konferenci sodelovali eminentni vabljeni predavatelji:

  • Ancuta Fedorca, Nacionalni inštitut za raziskave in razvoj v gozdarstvu ˝Marin Dracea˝, Romunija;
  • Atle Mysterud, Univerza v Oslu, Norveška;
  • Heidi C. Hauffe, Fundacija Edmund Mach; Nacionalni center za biotsko raznovrstnost prihodnosti (NBFC), Italija;
  • Joaquin Vicente Baños, Inštitut za raziskave lovskih virov, Španija;
  • László Kövér, Univerza v Debrecenu, Madžarska;
  • Sabine Begall, Univerza v Duisburg-Essnu, Nemčija;
  • Boris Kryštufek, Prirodoslovni muzej Slovenije;
  • Nikica Šprem, Univerza v Zagrebu, Hrvaška.

Za več informacij in prijavo obiščite: www.evmc.online

 

sreda, 5. februar 2025 Vabljeni na peto predavanje FAMNITovih bioloških večerov 2024/25: Ethnobiology of Wartime: Where Wild Plants are Crucial for Food Security

Vljudno vabljeni na peto letošnje predavanje z naslovom   

» Ethnobiology of Wartime: Where Wild Plants are Crucial for Food Security, «

ki bo v sredo 12. februarja 2025, ob 19.00,  

 prek ZOOM povezave.   

Predaval bo Naji Sulaiman, Università degli Studi di scienze gastronomiche, Italija (Univerza za gastronomske vede). 

    

O predavanju: Užitne divje rastline so že od pradavnine pomemben vir prehrane za ljudi. Danes se najbolj izkažejo v izrednih razmerah – kot so naravne nesreče ali konflikti – ko konvencionalna hrana ni več na voljo. Skoraj 60 % sirijske populacije (12,4 milijona ljudi) se sooča s pomanjkanjem hrane zaradi trenutne vojne v Siriji. V predavanju se bo predavatelj osredotočil na vpliv konflikta na uporabo užitnih divjih rastlin ter na vrste, ki jih lokalno prebivalstvo uživa v tej krizi. Študija dokumentira 75 vrst divjih užitnih rastlin, ki jih uporabljajo za hrano in pijačo.

    

O predavatelju: Naji Sulaiman je izredni profesor za okoljsko in aplikativno botaniko na Univerzi za gastronomske vede v Italiji. Kot etnobotanik se njegovo raziskovalno delo osredotoča predvsem na vzhodni del Sredozemlja in na Bližnji vzhod. Doktoriral je iz tropske agrobiologije in upravljanja biorevišč na Češki univerzi za življenjske vede v Pragi, kjer je tudi magistriral iz upravljanja tropskih pridelkov in ekologije. Diplomo iz kmetijskega inženirstva je pridobil na Univerzi Tishreen v Latakiji v Siriji. V zadnjih letih so se njegove raziskave osredotočale na odnos med ljudmi in divjimi rastlinami v razmerah, zaznamovanih s pretresi in vojno. 

Prenos plakata