sreda, 29. januar 2025 Prelomna študija: Spodbudni znaki sredi splošnega upada genske raznolikosti

V najobsežnejši globalni analizi genske raznolikosti doslej je mednarodna ekipa znanstvenikov ugotovila, da se genska raznolikost po vsem svetu zmanjšuje, vendar nekateri naravovarstveni ukrepi vseeno pomagajo pri ohranjanju vrst.

Prelomno študijo, objavljena v vrhunski znanstveni reviji Nature, je vodila izr. prof. Catherine Grueber s Šole za življenjske in okoljske znanosti (School of Life and Environmental Sciences) ter ekipa raziskovalcev iz različnih držav. Pri raziskavi je sodelovala tudi prof. dr. Elena Bužan z Oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT.

Podatki zajemajo več kot tri desetletja objavljenih genetskih podatkov (od leta 1985 do 2019) in obravnavajo 628 živalskih vrst, rastlin in gliv v vseh kopenskih ter večini morskih ekosistemov na Zemlji.

Dve tretjini analiziranih populacij izgubljata gensko raznolikost, vendar pa lahko naravovarstveni ukrepi, ki prispevajo k izboljšanju okoljskih razmer, obnovi habitatov in viabilnosti populacij z doselitvijo novih osebkov, povečajo genski sklad in gensko raznolikost populacij.

Izr. prof. Grueber je povedala: »Ni dvoma, da biotska raznovrstnost upada s hitrostjo, ki ji v zgodovini ni para, vendar obstajajo znaki upanja. Naravovarstveniki s svojim delovanjem preprečujejo te izgube in pomagajo ustvarjati gensko raznolike populacije, ki bodo bolje prilagojene izzivom prihodnosti.«

Znanstvena ekipa je uporabila inovativne pristope za analizo genetskih podatkov in za pridobivanje novih vpogledov iz študij, izvedenih pred desetletji. Z oblikovanjem skupne merilne lestvice so lahko primerjali različne raziskave, četudi so uporabljale različne metodologije in različne načine zbiranja genetskih podatkov.

»Takšna obsežna globalna študija pred desetimi leti sploh ne bi bila mogoča. Napredek v genetiki in statistiki nam je omogočil, da se iz preteklih raziskav lahko učimo še dolga leta po njihovem izvajanju – kar je ključna prednost pri proučevanju populacij in trendov na globalni ravni,« je še dodala izr. prof. Grueber.

Prof. dr. Elena Bužan (UP FAMNIT) je poudarila pomembnost sodobnih metod ocenjevanja genske variabilnosti : »Za učinkovito upravljanje z uporabo molekularnih metod si prizadevamo tudi v naši skupini za molekularno ekologijo. Že vrsto let s pomočjo sodobnih metod ocenjevanja genske variabilnosti pomagamo različnim deležnikom pri sprejemanju odločitev in oblikovanju smernic za ohranjanje vrst. Kot je pokazala tudi ta študija, lahko le z izčrpnimi podatki o genski raznolikosti ocenimo prilagoditveno sposobnost populacij na spremembe v okolju – tako na tiste, ki se dogajajo danes, kot sta drobljenje in izguba habitatov, kot tudi na tiste, ki bodo posledica prihodnjih podnebnih sprememb.«

Med uspešnimi primeri, ki jih je zaznala študija, je uspešna vzreja in vračanje v naravo arktičnih lisic v Skandinaviji, doselitve osebkov z večjo gensko variabilnostjo v osiromašene populacije prerijske kokoši v Severni Ameriki ter uspešno reševanje prerijskih psov z zmanjševanjem zunanjih parazitov v severno-centralni Montani v ZDA.

Avtorji upajo, da bodo ugotovitve spodbudile dodatne naravovarstvene ukrepe in povečale zaščito populacij, ki trenutno niso ustrezno upravljane.

Celoten članek je dostopen na tej povezavi: https://www.nature.com/articles/s41586-024-08458-x