Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

ponedeljek, 12. februar 2024 MEDNARODNI DAN ŽENSK IN DEKLET V ZNANOSTI

Dan žensk in deklet v znanosti poteka na predlog Združenih narodov vsak 11. februar. Njegov namen je opozarjanje na neenakost med spoloma, saj po celem svetu v vseh znanstvenih disciplinah še vedno obstaja velika razlika med spoloma, tudi v naravoslovnih, tehniških, inženirskih in matematičnih (t. i. STEM). Tudi v visokošolskem izobraževanju je sicer vse več žensk, ampak so še vedno premalo zastopane. Po podatkih UNESCA je od vseh raziskovalcev manj kot 30 % žensk.

Na Univerzi na Primorskem imamo 261 raziskovalk  (kar skupno predstavlja 51,8 % zaposlenih), ki raziskujejo na šestih članicah in enem raziskovalnem inštitutu. V prejšnjem letu se je usposabljalo 21 mladih  raziskovalcev, od tega je bilo 12 žensk (57 %).

Znanstvenice UP so bile v zadnjem letu vključene v različna združenja:

  • Prof. dr. Elena Bužan  (UP FAMNIT) je postala članica: Evropskega združenja univerz (European University Association – EUA, znotraj te pa del Strokovne skupine za odprto znanost (Expert Group on Open Science – EGOS); Strokovnega sveta za zaščito živali (SSZŽ) MKGP RS in Upravnega odbora Evropskega konzorcija (ERGA).
  • Izr. prof. Anna Małgorzata Sandak  (UP, InnoRenew), je bila na povabilo vključena kot strokovnjakinja v bazi podatkov za izjemne znanstvenice (SWISS National Science Foundation) in objavila znanstveni članek v reviji Nature Reviews Materials.
  • Doc. dr. Valentina Brečko Grubar  (UP FHŠ) je postala članica Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja RS.
  • Doc. dr. Anja Pirih  in Prof. dr. Mara Cotič  (UP PEF) sta postali članici v Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
  • Prof. dr. Mara Cotič  (UP PEF) je postala članice Delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje za obdobje 2023-2033.

Prav tako so prejele različne nagrade, kot so:  

Moški raziskovalci na naši univerzi prevladujejo pri vodenju raziskovalnih programov (78 % vodij) kot tudi pri vseh prilagojenih raziskovalnih projektih in projektih mednarodnega sodelovanja (75 %). Tudi 71 % temeljnih raziskovalnih projektov vodijo moški raziskovalci. Ženske izmed projektov ARIS prevladujejo  (80 %) le pri vodenju podoktorskih projektov. besedilo Pri vodenju projektov okvirnega  programa Obzorje prevladujejo ženske (70 %), tudi največji projekt, InnoRenew CoE, vodi raziskovalka. Pri ostalih tipih raziskovalnih in razvojnih projektov (Erasmus, strukturni skladi, drugi mednarodni projekti) je vodenje projektov po spolu dokaj uravnoteženo – ženske vodijo 58 % projektov, moški pa 42 %. Ženske vodje izrazito besedilo prevladujejo pri projektih, financiranih iz strukturnih skladov (83 %) in projektih iz Načrta za okrevanje in odpornost (86 %).

Na tokratni dan žensk in deklet v znanosti smo se osredotočili na projekte in raziskovanja, ki s svojimi področji delno ali v celoti pomagajo pri vprašanjih, povezanimi z žensko problematiko.

Kar dva se osredotočata na žensko podjetništvo – projekt WE GREEN in projekt AGRIGEP. 

Izr. prof. dr. Patricia Blatnik izpostavlja glavne poudarke projekta AGRIGEP - Assessment and implementation of Agriculture and Life Science Universities’ first Gender Equality Plans in widening countries (Obzorje 2020), ki se ukvarja z enakostjo spolov v raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah, s posebno pozornostjo na znanosti o kmetijstvu in biosistemskih vedah, ki znotraj STEM ostajata zapostavljena v smislu enakosti.

 

"Naše delo na področju enakosti spolov v okviru projekta AGRIGEP je v visokem šolstvu in znanosti ključnega pomena, saj naslavlja številne težave, ki so specifične za ženske in njihov položaj v družbi. Skozi projekt poskušamo odpravljati ovire za dostop do izobraževanja, pri čemer poskušamo identificirati strukturne, kulturne in druge ovire, ki preprečujejo ženskam, da bi imele zagotovljen enak dostop do izobraževanja. Z raziskovanjem teh ovir oblikujemo ter izvajajmo učinkovite politike in smernice za spodbujanje večje vključenosti in uspeha žensk na področju izobraževanja. Poleg tega je znano dejstvo, da obstajajo posebna vprašanja enakosti spolov znotraj nekaterih področij študija, kjer so ženske podzastopane, zato se v okviru projekta še posebej osredotočamo na vprašanja enakosti spolov na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM), pri čemer razvijamo posebne akcijske načrte. Naše delo poskuša odkrivati vzroke za neravnovesja znotraj omenjenih sektorjev, pri čemer razvijamo posebne programe ter politike, ki spodbujajo večjo udeležbo žensk na teh področjih. V okviru projekta si prizadevamo k razvoju bolj inkluzivnih učnih načrtov, ki promovirajo enakost spolov in zagotavljajo, da se vsi študentje počutijo enakopravne in vključene v visokošolskem okolju. Skozi projekt zagotavljamo nove dokaze, ki so temelj za oblikovanje strategij in učinkovitih politik na področju enakosti spolov v izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah. Z zagotavljanjem zanesljivih analiz ter podatkov vplivamo na vse deležnike in ključne odločevalce, da sprejmejo ukrepe, ki omogočajo enake možnosti za vse. Naše delo ne zgolj osvetljuje obstoječe težave, ampak tudi pomaga pri oblikovanju in širjenju zavesti o pomembnosti enakosti spolov. Z izobraževanjem in osveščanjem si namreč prizadevamo prispevati k postopni spremembi družbenih norm in pričakovanj glede spolov, kar ima dolgoročne pozitivne učinke na položaj žensk v družbi. S poudarkom na enakosti spolov v izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah naše delo pomaga zagotavljati, da ženske lažje razvijejo svoje sposobnosti ter znanja na najrazličnejših področjih. To ne prispeva zgolj k njihovi osebni rasti in samozavesti, temveč tudi k večji ekonomski neodvisnosti in moči v družbi. Naše raziskovalno delo v okviru projekta tako služi kot temelj za postavitev pravičnejše in bolj enakopravne družbe, kjer ženske lahko uresničujejo svoje potenciale brez omejitev, ki jih nalagajo spolni stereotipi ali diskriminacija".

Urška Gerič, mag. var. nar. je ob tem spregovorila o zanimanju žensk za študij na področju bioinformatike in informatike: 

"V preteklosti so prevladovali moški v tehniških poklicih, medtem ko so se ženske raje usmerjale v biološke, kemijske, farmacevtske smeri,... Vendar pa se v zadnjih letih opaža spodbuden trend naraščanja zanimanja žensk za študij bioinformatike, informatike in podatkovne znanosti,…. To se odraža v vse večjem številu študentk, ki se vpisujejo na te programe. Vse več je tudi raziskovalk, ki se aktivno vključujejo v raziskovalne projekte na teh področjih. Kljub temu pa se še vedno soočamo s primanjkljajem žensk na delovnih mestih kot so npr. profesorji in asistenti na študijih s področja informacijskih tehnologij".

dr. Urša Mars Bitenc in doc. dr. Vesna Jug  naslavljata raziskovanje na področju reproduktivne psihologije: 

"Raziskovanje na področju reproduktivne psihologije je ključnega pomena za razumevanje in naslavljanje različnih vidikov reproduktivnega zdravja ter izkušenj žensk. Zagotavlja vpogled v plodnost in reproduktivno zdravje, obravnava različne vidike duševnega zdravja tekom menstrualnega cikla, med nosečnostjo in po porodu ter pridobiva pomembne informacije glede procesov načrtovanja družine. Prav tako lahko v raziskavah naslavljamo psihološki vpliv neplodnosti in pomoči pri podprti reprodukciji, raziskujemo dinamiko starševstva in otrokov razvoj ter osvetljujemo razlike med spoloma in družbena pričakovanja glede reprodukcije. Ugotovitve raziskav lahko pomembno prispevajo k oblikovanju politik in prizadevanj za zagotavljanje reproduktivnih pravic žensk ter dostop do celovitih zdravstvenih storitev, vključno s psihološko podporo in obravnavo. Področje reproduktivne psihologije je torej bistveno za spodbujanje avtonomije žensk, njihovo dobro počutje in reproduktivno pravičnost."

Področje ženskega zdravja je izjemnega pomena za uspešnost celotne družbe, v tem okviru deluje tudi izr. prof. dr. Mirko Prosen, ki je v decembru prejel naziv »Fellow of the Royal College of Surgeons Ireland Faculty of Nursing and Midwifery«. Članstvo znanstvenega sodelavca ponuja izključno RCSI University of Medicine and Health Sciences in predstavlja eno najprestižnejših poklicnih kvalifikacij, ki se podeljujejo medicinskim sestram in babicam. Med pomembnimi projekti, ki jih je vodil je projekt Čezmejna mreža za priseljene ženske: socialna integracija, spolno in reproduktivno zdravje (Integra).

»Zdravje žensk nedvomno predstavlja temelj zdrave družbe. Moje delo kot učitelja in raziskovalca na UP Fakulteti za vede o zdravju se osredotoča na izboljšanje dostopa do kakovostne in na žensko osredotočene zdravstvene oskrbe, zlasti na področju reproduktivnega zdravja. S podpiranjem in izvajanjem inovativnih raziskovalnih projektov na področju zdravja žensk ter izobraževanjem bodočih zdravstvenih delavcev, pri čemer v študijskih programih upoštevamo potrebe žensk in njihov družbeni položaj, lahko neposredno vplivamo na izboljšanje kakovosti življenja žensk in s tem tudi na celotno družbo.«

Prosti dostop do digitalne monografije "Ženske, migracije in zdravje" (Sabina Ličen, Igor Karnjuš in Mirko Prosen). 

Tema enakosti je bila predstavljena tudi na Posvetu o enakosti spolov za vključujočo univerzo in družbo, ki je s svojimi prispevki pokrila najširšo tematiko.

Misli ob mednarodnem dnevu žensk in deklet deli prof. dr. Vlado Kotnik  (UP FHŠ).

"Na univerzah so spoli dolgo časa bili precej nemišljene kategorije. In tudi izključevanja, marginalizacije in stigmatizacije, ki so izhajale iz teh nemišljenj. Univerze 21. stoletja si takih nemišljenj ne smejo več privoščiti, saj je (ne)enakost spolov tudi njihova dediščina in zatorej njihov eminenten problem. To, da univerzitetnice_ki želimo in zmoremo misliti tudi težave univerz z nevednostmi, neenakostmi in nepravičnostmi na podlagi spolov in zaradi spolov, je morda edini obet, da univerze postanejo boljši kraji uresničevanja načel avtonomnosti, integritetnosti, kolegialnosti, raznolikosti, pravičnosti, vključenosti, odprtosti in vednosti."

Izr. prof. dr. Karmen Medica (UP FHŠ) ob temu povzema raziskovalno delo o migracijah, s poudarkom na vse bolj razširjeni feminizaciji migracij ima naslednje učinke:

"Predvsem je vse manj prisotna stereotipna podoba družinske migracije, kjer so ženske bile večinoma percipirane kot pasivne migrantke, ki sledijo svojemu možu. Raziskave identificirajo kako so zaživeli diskurzi in prakse o ženskah, kot samostojnih protagonistkah migracij. Vse bolj so prisotne, kot aktivne participantke pri sprejemanju odločitev v svojem življenju in tudi v življenju svoje družine. Identificiranje položaja in situacije žensk v migracijskih procesih, prispeva k odpiranju novih možnosti, kompetenc in boljši integraciji žensk v imigrantskem okolju, povečujejo se njihove zaposlitvene možnosti, okrepi tudi socialna vljučenost.

Raziskave opozarjajo tudi na probleme in pomanjkljivosti v lokalnem in družinskem okolju, o še vedno marsikje močni prisotnosti patriarhalnih vzorcev. Delo na tem področju je v veliki meri usmerjeno na stimuliranje in razvijanje inkluzivne komunikacije, usmerjene k participiranju in so/kreiranju življenja migrantk v novem okolju."