četrtek, 21. marec 2024 PROREKTOR PROMOVIRAL PET NOVIH DOKTORJEV IN DOKTORIC ZNANOSTI
Na slovesnosti v Armeriji Univerze na Primorskem je v četrtek, 21. marca 2024, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič, v doktorje znanosti promoviral doktorande, ki so doktorske disertacije zagovarjali od oktobra 2023 in do konca februarja 2024. Do sedaj je doktorski študij na UP zaključilo 336 študentov.
Na slovesnosti so bili promovirani: dr. Katjuša Gorela, dr. Katja Vrhunc Pfeifer in dr. Niki Hrovatin.
V (opravičeni) odsotnosti pa: dr. Maheshya Weerasinghe in dr. Željka Pećanin.
Na UP FAMNIT sta v letošnjem letu dva novo promovirana doktorja znanosti.
Maheshya Weerasinghe je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Prilagodljivo vodenje v učnih okoljih z razširjeno resničnostjo« pod mentorstvom izr. prof. dr. Matjaža Kljuna, izr. prof. dr. Alice Toniolo in prof. dr. Aarona Quigleya ter somentorstvom izr. prof. dr. Klena Čopiča Puciharja in izr. prof. dr. Angele Miguel
Povzetek doktorske disertacije
Namen te doktorske naloge je prispevati znanje o tem, kako bi bilo mogoče tehnologije razširjene resničnosti (Extended Reality - XR) uporabiti za oblikovanje in razvoj interaktivnih, prilagodljivih sistemov izkustvenega učenja, ki jih je mogoče vključiti v prihodnja učna okolja. To smo dosegli s – prvič – predstavitvijo celovitega oblikovalskega prostora tehnologiji XR ter teoretičnih osnov učenja in poučevanja, ter z – drugič – izvedbo treh različnih uporabniških študij (VRNaV, ArigatŌ, VocabulARy), od katerih se vsaka osredotoča na interaktivni sistem izkustvenega učenja, razvit na podlagi določene konfiguracije predstavljenega oblikovalskega prostora.
Niki Hrovatin je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Omogočanje decentralizirane obdelave podatkov z varovanjem zasebnosti v senzorskih omrežjih« pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom prof. dr. Michaëla Mrisse.
Povzetek doktorske disertacije
Doktorska disertacija razširja senzorska omrežja z obravnavanjem izzivov zasebnosti in centralizacije. Uvaja edinstven protokol za ohranjanje zasebnosti, osnovan na večslojni kriptografiji, ki omogoča poljubno računanje na senzorjih, ter nove učinkovite metode za porazdelitev obremenitve strojnega učenja med vozlišči senzorskega omrežja. Te inovacije bodo vodile do skalabilnih, učinkovitih in varnih senzorskih omrežij, ki lahko izvajajo analitiko samostojno, brez potrebe po dodatnih »oblačnih« storitvah.
Katjuša Gorela je na UP Pedagoški fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Reprezentacija revščine v slovenskih ljudskih pravljicah in v berilih drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v osnovni šoli« pod mentorstvom doc. dr. Barbare Zorman.
Povzetek doktorske disertacije
Doktorska disertacija je tridelna raziskava, ki analizira revščino v slovenskih ljudskih pravljicah, zbranih v najbolj relevantnih pravljičnih zbirkah in v berilih za 4., 5. in 6. razred osnovne šole. Raziskava zagovarja tezo, da je šolsko okolje, znotraj njega pa zlasti pouk književnosti in obravnava slovenskih ljudskih pravljic, primerno, da se otrokom približa problematiko revščine. V ta namen je nastal seznam dvajsetih slovenskih ljudskih pravljic, ki iz različnih zornih kotov tematizirajo revščino. Seznam je namenjen učiteljem in vsem, ki se zavzemajo za destigmatizacijo in odpravo družbene izključenosti revnih oseb.
Katja Vrhunc Pfeifer je na UP Pedagoški fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Kompetentnost interveniranja vzgojiteljev strokovnih centrov v kriznih situacijah« pod mentorstvom doc. dr. Nine Krmac in somentorstvom prof. dr. Ivane Borić.
Povzetek doktorske disertacije
Doktorska disertacija predstavlja prvo celostno analizo stanja pojavnosti kriznih situacij v slovenskih strokovnih centrih, s katerimi se spoprijemajo vzgojitelji. Prav tako gre za analizo stanja na področju kriznega interveniranja in s tem oblikovanje potrebnega nabora temeljnih ter specifičnih kompetenc, ki jih vzgojitelji potrebujejo za učinkovito interveniranje. Raziskava je vključila vse strokovne centre v Sloveniji, na podlagi pridobljenih informacij pa smo poleg kompetenčnega okvirja izdelali še predloge učinkovitega interveniranja, specifično za vsako krizno situacijo.
Željka Pećanin je na UP Fakulteti za management zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Model nakupnega vedenja potrošnikov pri odločitvi za nakup "superživil"« pod mentorstvom prof. dr. Tine Vukasović.
Povzetek doktorske disertacije
V današnjem času je na trgu vedno več izdelkov, ki zadovoljujejo potrošnikove potrebe. Številnim proizvajalcem, prodajalcem in navsezadnje tržnikom oglaševalcem v zadnjih desetletjih predstavlja esencialni izziv poznavanje potrošnikovega vedenja in dejavnikov, ki vplivajo na njihovo nakupno odločitev. V raziskavi smo analizirali povezave med nakupnimi dejavniki in odločitvijo za nakup superživil v Republiki Sloveniji. Predstavili smo superživila ter poiskali nadomestke med avtohtonimi živili, pri čemer smo jih cenovno primerjali. S kvantitativno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da je vodilni dejavnik, ki vpliva na odločitev potrošnikov za nakup superživil, oglaševanje. Ugotavljamo tudi, da potrošniki, ki imajo višji osebni dohodek, potrebujejo manjšo izpostavljenost oglaševanju v primerjavi s potrošniki z nižjim osebnim dohodkom, da bi se odločili za nakup superživil. V vsakem primeru bi bilo težko doseči, da se bodo potrošniki odločili za nakup superživil brez spodbude, v tem primeru oglaševanja.
