ponedeljek, 29. januar 2024 Avtorji, med njimi tudi raziskovalki UP FAMNIT, predlagajo nov pristop k spremljanju genetske raznolikosti v Evropi, da bi se vrste lažje prilagajale podnebnim spremembam
Genetska raznolikost je ključna za prilagajanje vrst podnebnim spremembam. Mednarodna študija, objavljena v reviji Nature Ecology & Evolution, ki vključuje tudi raziskovalki Univerze na Primorskem (FAMNIT), kaže, da so sedanji programi za spremljanje genetske raznolikosti v Evropi nepopolni in nezadostni. Študija predlaga inovativen pristop k identifikaciji in natančnemu določanju ključnih geografskih območij, na katere bi se osredotočili.
Vsaka živa stvar na našem planetu se razlikuje od ostalih živih bitij po majhnih razlikah v svojem dednem materialu. Tako, ko se okolje spremeni in postane neprijazno populacijam vrst, kot so rastline in živali, lahko genetska variabilnost omogoči prilagajanje novim pogojem, namesto izumiranja ali selitve na druga okolja.
Preprosto povedano je genetska raznolikost ena od ključnih elementov preživetja vrst. Leta 2022 je mednarodna Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) poudarila povečano potrebo po zaščiti genetske raznolikosti divjih vrst, osnovne sestavine biološke raznolikosti, ki je bila pred tem splošno zanemarjena.
Globalno segrevanje že močno vpliva na mnoge vrste v Evropi. Sposobnost vrst, da se upirajo večjim vročinam ali suši, kot tudi nove vrste, ki kolonizirajo njihovo okolje, določa njihovo preživetje. Prav v teh mejnih situacijah je najbolj nujno meriti genetsko raznolikost, da se lahko oceni sposobnost obravnavane vrste za preživetje.
Z analizo vseh programov genetskega spremljanja v Evropi je študija pokazala, da obstajajo geografska območja, kjer so pri spremljanju potrebni večji vložki in posodobitev postopkov.
Geografska porazdelitev prizadevanj za spremljanje populacijske genetske raznolikosti
Vir: https://www.nature.com/articles/s41559-023-02260-0
»Brez boljšega evropskega spremljanja genetske raznolikosti tvegamo izgubo pomembnih genetskih variant,« je povzel prof. dr. Peter Pearman, vodilni avtor študije.
Izboljšano spremljanje bi omogočilo odkrivanje območij, ki so naklonjena tem variantam, ter njihovo zaščito, da bi ohranili genetsko raznolikost, ki je bistvena za dolgoročno preživetje vrst. Nekatere od teh ogroženih vrst prav tako zagotavljajo neprecenljive storitve ljudem, kot so opraševanje pridelkov, nadzor škodljivcev, čiščenje vode in regulacija podnebja.
Celoten članek, katerega soavtorici sta prof. dr. Elena Bužan, sicer tudi članica Upravnega odbora Evropskega konzorcija (ERGA), in Laura Iacolina, gostujoča raziskovalka, obe z Oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT, je dostopen tukaj. Povzetek izsledkov je dostopen tukaj.
