Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
-->
SI | EN

petek, 26. november 2021 Slovenija postala polnopravna članica evropske biobanke BBMRI-ERIC

Na zasedanju letne skupščine v  novembru letos, je bila Republika Slovenija soglasno sprejeta v polnopravno članstvo evropske biobanke BBMRI-ERIC. Slovenski biobančni konzorcij BBMRI.SI tako predstavlja prvo nacionalno vozlišče kakšne evropske strateške raziskovalne infrastrukture (ESFRI) s sedežem v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.

Vodilni konzorcijski partner je namreč Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, nacionalni koordinator pa prof. dr. Urban Bren, prorektor za prenos znanja na Univerzi v Mariboru, ter profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo (UP FAMNIT).


(Foto: Tadej Regent, Večer)

Sodelujoče fakultete Univerze v Mariboru bodo tako v partnerstvu z Univerzo v Ljubljani, Univerzo na Primorskem (UP FAMNIT in UP FVZ), ter Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor v slovenskem prostoru vzpostavile trajnostno biobančno infrastrukturo, ki bo izpolnjevala vse evropske etične, pravne, socialne, varnostne, kakovostne, laboratorijske ter bioinformacijske standarde in smernice. S tem bomo omogočili dostop do inovativnih raziskovalnih spoznanj, ki bodo učinkovita tako v izboljšanih kot tudi v povsem novih vrstah zdravljenja, kar je v času pandemije COVID-19 še toliko bolj pomembno.

Iskrene čestitke!

Vir: http://www.tromba.si/

 

petek, 26. november 2021 Matematični adventni koledar 2021

Na UP FAMNIT tudi letos organiziramo tradicionalni nagradni kviz za osnovnošolce in dijake srednjih šol Matematični adventni koledar. 

Osnovnošolci (8. in 9 razred) in dijaki se lahko v obliki reševanja zabavnih matematičnih nalog preizkusijo v matematičnem znanju od 1. do 20. decembra 2021. Vsaka naloga kviza bo na voljo za reševanje en dan (od poldneva do polnoči). 

Tekmovali boste v treh kategorijah: 8. in 9. razred, 1. in 2. letnik in 3. in 4. letnik. V vsaki tekmovalni kategoriji bomo podelili tri enakovredne nagrade: USB ključek in majico.

Tekmujejo lahko samo osnovnošolci (8. in 9. razred) in dijaki in sicer tako, da ustvarite svoj račun tukaj. Ostali se lahko prijavite  tukaj in osvežite svoje matematično znanje.

Kviz se nahaja na tej povezavi.

Vabljeni k sodelovanju!

            

petek, 26. november 2021 Tisoča diplomantka na UP FAMNIT!

Poleg vseh uspehov o katerih smo s ponosom poročali v zadnjih letih, smo dočakali še en lep mejnik – Famnit ima že tisočo diplomantko naše fakultete.

Hana Čuček je zagovarjala svojo magistrsko nalogo z naslovom »Družinski odnosi, socialna opora in zadovoljstvo v partnerskem odnosu po rojstvu otroka« in pridobila naziv magistrica psihologije. V raziskavi, ki jo je študentka predstavila v svojem zaključnem delu, je sodelovalo 197 posameznikov, ugotovitve pa so pokazale, da se tako socialna opora kot kakovost sostarševstva ter odnos med staršema in otrokom pozitivno povezujejo z zadovoljstvom v partnerskem odnosu. Hana Čuček je izpostavila, da je poznavanje in razumevanje raziskovalnega področja in spremenljivk, ki so povezane z zadovoljstvom v partnerskem odnosu po rojstvu otroka, zelo pomembno za ohranjanje medsebojne povezanosti med partnerjema.

 

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije je bila ustanovljena leta 2006, izvaja študijske programe vseh treh stopenj ter raziskuje na področjih matematike, računalništva in informatike ter na področju naravoslovnih ved. Fakulteta tesno sodeluje z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem (UP IAM), kjer trenutno opravlja raziskovalno dejavnost večina visokošolskih učiteljev in sodelavcev UP FAMNIT.

V času od ustanovitve smo organizirali odmevne mednarodne konference in druga znanstvena srečanja, prav tako pa se vseskozi aktivno vključujemo v mednarodni visokošolski in raziskovalni prostor; vzpostavljeno imamo široko mrežo raziskovalnih povezav z uglednimi tujimi univerzami. Velja izpostaviti, da je Raziskovalna skupina UP FAMNIT ena od štirih vodilnih raziskovalnih skupin na področju algebraične teorije grafov v svetovnem merilu – ostale tri skupine so na Kitajskem, v Avstraliji in Južni Koreji. S tem je fakulteta Univerzo na Primorskem umestila na svetovni zemljevid uveljavljenih raziskovalnih institucij.

Na UP FAMNIT vsako leto znova izvajamo delavnice, predavanja in ostale aktivnosti za širšo javnost, v poletnih mesecih pa organiziramo poletne šole in tabore, ki so namenjeni predvsem srednješolcem in osnovnošolcem zaključnih letnikov.

Ponosni smo, da smo letos pozdravili že 15. generacijo študentov in z njimi soustvarjali te uspešne zgodbe!

     

sreda, 24. november 2021 Prof. dr. Vladimir Batagelj na Statističnem dnevu 2021 prejel Blejčevo priznanje 2020

Prof. dr. Vladimir Batagelj z Oddelka za informacijske znanosti in tehnologije UP FAMNIT je na Statističnem dnevu 2021 prejel Blejčevo priznanje 2020.

Statističnega dneva 2021, ki je letos prvič potekal v hibridni izvedbi, se je udeležilo okoli 380 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. 

Na začetku dogodka, ki sta ga odprla Tomaž Smrekar, generalni direktor Statističnega urada RS, in dr. Matevž Bren, predsednik Statističnega društva Slovenije, je uvodno predstavitev pripravila Zala Jakša s Statističnega urada RS. V jeziku statističnih podatkov je slikovito opisala 30 let samostojne Slovenije.

    

Podelitvev priznanj Statističnega društva Slovenije se je odvila v prvem delu dogodka, podeljena pa so bila naslednja priznanja:

  • Blejčevo priznanje 2020: prof. dr. Vladimir Batagelj.
  • Priznanje Klemna Pavliča za 2020: dr. Marjan Cugmas.
  • Za odličnost statističnega poročanja v medijih 2020: skupina Covid-19 sledilnik.
  • Blejčevo priznanje 2021: prof. dr. Lea Bregar.
  • Priznanje Klemna Pavliča 2021: Damjan Manevski.

Prav tako so v prvem delu  govorci obravnavali temo Podatki v času epidemije – nove potrebe in novi rezultati in razpravljali o pripravi pravočasnih in kakovostnih podatkov v času epidemije ter o izzivih, ki nas čakajo v prihodnje. V razpravi so sodelovali:

V drugem delu dogodka sta priznana tuja strokovnjaka Arlen Hoebergen in Sillard Patrick obravnavala temo Izzivi zbiranja podatkov v prihodnosti. Predstavila sta zanimive metodološke rešitve in izzive na področju statističnih raziskovanj in anket.

Vsem nagrajencem iskrene čestitke!

Vabimo vas k ogledu videoposnetka dogodka.

torek, 16. november 2021 Nov prispevek prihodnjim generacijam varstvenih biologov razkriva raziskovalne vrzeli za zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti

Nova študija nudi odločevalcem in uporabnikom vodnik o nastajajočih novih orodjih za zaščito biotske raznovrstnosti in preostalih raziskovalnih vrzelih.

11. november 2021 – Po glavnih ugotovitvah novega raziskovalnega prispevka, objavljenega v reviji Conversation Genetics v vodilnem soavtorstvu raziskovalcev UP, je za preprečevanje nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti potrebno več vlaganja in podpore za raziskave sodobnih genomskih orodij.

Nova publikacija raziskuje uporabnost genomskih tehnologij na področju ohranjanja narave ter kako in v kakšnih okoliščinah jih lahko uporabimo kot dodatno orodje za preprečevanje izumiranja vrst.

Dr. Pamela Burger iz dunajske Univerze za veterinarsko medicino je poudarila, da so genomske analize v veliko pomoč upravljalcem narave “pri razumevanju raznovrstnosti in povezanosti ogroženih populacij. Toda nove genomske tehnologije lahko dodatno pomagajo izbrati najboljše posameznike za programe ponovnega naseljevanja vrst in obnovitve ogroženih populacij.”

Poleg tega je “z novimi orodji mogoče identificirati genomske regije, ki so odgovorne za odpornost osebkov na bolezni oziroma njihovo uspešnost, in bi z naseljevanjem uspešnejših posameznikov lahko dolgoročno celo povečali odpornost v populaciji, “ je dodala prof. dr. Elena Bužan z Univerze na Primorskem.

Za uporabnike še vedno obstaja vrzel v razumevanju načinov za uporabo genomskih orodij. Andrej Arih, vodja oddelka za varstvo narave Triglavskega narodnega parka, je povedal: “Veseli smo, da je gentski monitoring izboljšal naše razumevanje strukture in dinamike populacije, in upamo, da bo genomika šla še korak dlje in nam pomagala napovedati, kako se lahko naši ekosistemi prilagodijo prihodnjim podnebnim spremembam.”

Prispevek je rezultat delavnice o novi uporabnosti genomskih orodjih za sodobno varstvo narave, ki je bila organizirana marca 2020 v okviru projekta G-BIKE (Genomic Biodiversity Knowledge for Resilient Ecosystems), financira se v programu COST Evropske unije.

“Fascinantno je videti, da so genomska orodja vedno bolj napredna,” je dejal prof. Gernot Segelbacher z Univerze v Freiburgu in sopredsednik IUCN specialne skupine za genetiko ohranjanja. Vendar je prof. Segelbacher opozoril, da je pred nami še veliko izzivov za njihovo uporabo v praksi in “morda ne bodo zlahka uporabni za nekatere temeljne izzive pri varstvu narave”.

                    

Namen delavnice in prispevka G-BIKE je bil združiti uporabnike (upravljalce) in znanstvenike, s ciljem premostitve vrzeli med tistimi, ki preučujejo genomske tehnologije in njihov potencial, in tistimi, ki vodijo programe varstva narave v praksi.

Izid prispevka je umeščen v čas po sprejetju Kunmingške deklaracije na konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti 2020, ki je potekala 12. in 13. oktobra 2021 in si zastavlja cilj »razviti, sprejeti in izvajati ambiciozen in transformativni načrt za globalni okvir biotske raznovrstnosti po letu 2020”.

Strokovnjaki so se pri tem strinjali, da bodo za doseganje ciljev novega globalnega ohranjanja biotske raznovrstnosti potrebna nova orodja. Globalno gledano svet izgublja vrste in njihova življenjska okolja z zaskrbljujočo hitrostjo, njihove populacije se zmanjšujejo, habitati se drobijo in dolgoročno se populacije ne bodo mogle obnoviti po naravni poti. Zato bo v prihodnje učinkovito varovanje narave potekalo tudi s pomočjo genomskih orodij, ki imajo potencial za revolucijo pri upravljanju ohranjanja majhnih populacij ogroženih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.

Novi prispevek ponuja praktičen vodnik o nastajajočih genomskih tehnologijah, njihovem trenutnem razvoju in uporabnosti. Za dr. Mirte Bosse z Univerze Wageningenu je bila to »priložnost, da se poveže z raziskovalci zunaj [njenega] področja raziskovanja, vendar s skupnimi cilji” in upa, da bo prispevek lahko »obveščal, navdihnil in poučil naravovarstvenike, ki želijo uporabljati takšna orodja za ohranjanje narave”.

Po mnenju prof. Samanthe Wisely z Univerze na Floridi prispevek stremi k “zmanjšanju ločnice in povečanju komunikacije med raziskovalci, ki uporabljajo nove genomske tehnologije, in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z ohranjanjem narave, in morajo morajo na dnevni ravni razvijati strategije za preprečitev trenutne krize izgube biodiverzitete.”

“Glede na globalno izumiranje moramo stremeti k ambicioznim ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti po 2020, kar je naša obveza podana s podpisom konvencije biotske raznovrstnosti” je povedala dr. Elizabeth Bennett iz Wildlife Conservation Society (WCS).

»Ti cilji so namenjeni preprečevanju izumrtja in upogibanju krivulje v smeri okrevanja svetovne biodiverzitete. Za zagotovitev uspeha moramo razmisliti o vseh možnih orodjih za podporo okrevanju vrst, od običajnih tehnik ohranjanja do novih, ki izhajajo iz uporabe genomike. Prispevek Segelbacherja in sodelavcev jasno in zelo dostopno navaja nekatere od teh potencialnih genomskih možnosti upravljavcem varstva narave ter njihovo potencialno vrednost, zlasti za upravljanje majhne populacije in genetsko reševanje.”

Dr Thomas Brooks, eden od vodilnih raziskovalcev Svetovne organizacije za ohranjanje narave (IUCN), je še poudaril pravočasnost prispevka. “Ta nova publikacija pomembno prispeva k tekoči razpravi o možnih koristih, omejitvah, priložnostih in tveganjih genomskih tehnologij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in je bil izdan v zelo primernem času, glede na novo resolucijo Svetovnega kongresa o ohranjanju narave IUCN 2021 v Marseillu za razvoj IUCN programa o sintetični biologiji v povezavi z varstvom narave”.

Avtorji prispevka poudarjajo raziskovalne vrzeli in področja, kjer je potrebna podpora, da bi se lahko uporabniki poslužili tudi dognan na področju genomike, ki so na voljo že nekaj let, vendar še vedno pogosto ostajajo premalo uporabljena zaradi pomanjkanja znanja ali neustreznih finančnih virov.

O GBIKE
G-BiKE je mreža raziskovalcev in uporabnikov, ki pomaga znanstvenikom, upravljalcem in uporabnikom znotraj Evrope in zlasti v COST ciljnih državah vključevanja pri vključevanju genetskega in evolucijskega znanja v programe upravljanja in načrtovanja varstva narave ter spodbujanju čezmejnega sodelovanja znotraj dolgoročnih programov spremljanja evolucijskih potencialov vrst za zagotovitev obstojnosti populacij in ohranjanje ekosistemskih storitev.

Več si lahko preberete tukaj.

torek, 16. november 2021 Vabljeni na zaključno predstavitev projekta “Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov”

Vabimo vas na zaključno predstavitev projekta

“Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov”,

ki bo v petek 19. novembra 2021 ob 10. uri in bo potekala preko ZOOM povezave:

https://upr-si.zoom.us/j/81102139198?pwd=SWV1MDNlTXpjcHNTSU94eTgzdlBhQT09

Meeting ID: 811 0213 9198 Passcode: 652092

Področje poneverb ribiških proizvodov postaja v zadnjih letih pomembna tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani ter zaradi prelovljenih ribolovnih virov. Ribiška panoga je zelo občutljiva na poneverbe v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture do potrošnika. Med njimi so najpogostejše zamenjave vrst: nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, ali da se proda manj kakovostne vrste kot bolj kakovostne.

Napori raziskovalcev so usmerjeni v razvoj tehnik za čimbolj poenostavljeno, hitro in zanesljivo identifikacijo vrst. V projektu smo razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Projekt sta izvajala Nacionalni inštitut za biologijo in UP FAMNIT, sofinancerja projekta sta ARRS in MKGP.

                                         
                                          Konzerviranje rib je priročen način predelave, a se v postopku predelave
                                          pogosto izgubi sledljivost konzerviranih vrst rib. (FOTO: A. Ramšak)

ponedeljek, 15. november 2021 Vabljeni k ogledu posnetka prvega Biološkega večera 2021/22

Letošnji cikel Bioloških večerov se je začel izredno uspešno. Prvo predavanje z naslovom V.I.P. projekt za ogrožene vrste in habitate v Vipavski dolini je izvedel Tomaž Remžgar, in sicer v hibridni obliki, ki se je izkazala za zelo učinkovito, saj se je dogodku pridružilo več kot 60 udeležencev.

Osrednja tematika dogodka so bile vsebine povezane z izvajanjem naravovarstvenega projekta »Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini«; akronim VIPava.

Predavatelj je s predstavitvijo ekologije kvalificiranih vrst živali in ugotovitev o njihovi prisotnosti ter ukrepov, ki so jih pri projektu izvedli z namenom izboljšati njihov habitat, podal veliko iztočnic za zanimivo diskusijo, ki si jo lahko pogledate v spodnjem posnetku.

                

Naslednji dogodek bo v sredo, 24. novembra 2021, ob 19.00, na UP Famnit (Avla Glagoljaška) ali prek aplikacije ZOOM. Dr. Živa Fišer bo izvedla predavanje z naslovom "Sem šel na figov drev, jabelka sem dol klatil, hruške so same padale": ekonomska, simbolna in intrinzična vrednost rastlin v slovenskih ljudskih pesmih.

Vabljeni!

ponedeljek, 15. november 2021 Razpisani sta še dve podoktorski poziciji s področja matematike

Podoktorska pozicija na Univerzi na Primorskem - mentor prof. dr. Bojan Kuzma

Oddelek za matematiko Inštituta Andrej Marušič (UP IAM) in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) Univerze na Primorskem iščeta vrhunskega raziskovalca v začetku kariere za post-doktorsko pozicijo na področju matematike.

Projekt se bo osredotočil predvsem na probleme ohranjevalcev uporabo teorije grafov pri njihovem reševanju.

Izbrani kandidat bo del Oddelka za matematiko na UP IAM in na UP FAMNIT, in bo deloval pod vodstvom profesorja dr. Bojana Kuzme.

Pogoji:

  • pozicija (zaposlitev) je za obdobje dveh let,
  • kandidati morajo imeti doktorat iz matematike (pridobljen pred začetkom zaposlitve),
  • v okviru zaposlitve je predvideno izvajanje enega do dveh predmetov na semester v okviru študijskih programov, ki jih ponuja UP FAMNIT,
  • začetna bruto plača znaša 2.286 EUR na mesec (približno 1.550 EUR neto na mesec).

Rok in postopek prijave:

  • Prijava je možna do 15. januarja 2022 oziroma do zasedbe delovnega mesta.
  • Datum začetka zaposlitve je možen po dogovoru, vendar praviloma najkasneje 1. oktobra 2022.

Za prijavo pošljite spodaj navedene dokumente v elektronski obliki prof. dr. Bojanu Kuzmi (bojan.kuzma@upr.si) s pripisom »UP Postdoc 2022«:

  • življenjepis,
  • seznam publikacij,
  • opis dosedanjega področja raziskovanja in zastavljene raziskovalne cilje,
  • kopije treh nedavnih znanstvenih objav,
  • ime in priimek ter e-naslov vsaj treh oseb, ki jih je mogoče kontaktirati za reference (in se strinjajo da se jih lahko kontaktira).

Vsa ostala neformalna vprašanja lahko naslovite na prof. dr. Bojana Kuzmo (bojan.kuzma@upr.si).

Podoktorska pozicija na Univerzi na Primorskem - mentor prof. Štefko Miklavič

Oddelek za matematiko Inštituta Andrej Marušič (UP IAM) in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) Univerze na Primorskem iščeta vrhunskega raziskovalca v začetku kariere za post-doktorsko pozicijo na področju matematike.

Projekt se bo predvsem fokusiral na študij Terwilligerjevih algeber grafa. V algebraični teoriji grafov smo pogosto soočeni z naslednjo situacijo: imamo graf G in algebraični objekt H, ki je na nek način povezan z grafom G. Eno izmed temeljnih vprašanj v teh raziskavah je, kaj lahko povemo o kombinatoričnih lastnostih grafa G, na podlagi določenih algebraičnih lastnosti objekta H. Oziroma obratno: kaj lahko povemo o algebraičnih lastnostih objekta H, če vemo, da ima graf G določene kombinatorične lastnosti. Najbolj znan primer zgoraj opisane situacije je verjetno primer, ko je H grupa avtomorfizmov grafa G. Obstaja pa seveda tudi veliko drugih pomembnih in zanimivih primerov opisanega prepletanja kombinatorike in algebre. V tem projektu je algebraični objekt, ki je povezan z grafom G, matrična algebra, ki jo imenujemo Terwiligerjeva algebra grafa G.    

Izbrani kandidat bo del Oddelka za matematiko na UP IAM in na UP FAMNIT, in bo deloval pod vodstvom profesorja dr. Štefka Miklaviča.

Pogoji:

  • pozicija (zaposlitev) je za obdobje dveh let,
  • kandidati morajo imeti doktorat iz matematike (pridobljen pred začetkom zaposlitve, vendar ne nujno ob prijavi na razpis),
  • v okviru zaposlitve je predvideno izvajanje enega do dveh predmetov na semester v okviru študijskih programov, ki jih ponuja UP FAMNIT,
  • začetna bruto plača znaša 2.286 EUR na mesec (približno 1.550 EUR neto na mesec).

Rok in postopek prijave:

Prijava je možna do 15. januarja 2022 oziroma do zasedbe delovnega mesta.
Datum začetka zaposlitve: možen po dogovoru, vendar praviloma najkasneje 1. oktobra 2022.

Za prijavo pošljite spodaj navedene dokumente v elektronski obliki prof. dr. Štefku Miklaviču (stefko.miklavic@upr.si) s pripisom »UP Postdoc 2022«:

  • življenjepis,
  • seznam publikacij,
  • opis dosedanjega področja raziskovanja in zastavljene raziskovalne cilje,
  • kopije treh nedavnih znanstvenih objav,
  • ime in priimek ter e-naslov vsaj treh oseb, ki jih je mogoče kontaktirati za reference (in se strinjajo da se jih lahko kontaktira).

Vsa ostala neformalna vprašanja lahko naslovite na prof. dr. Štefka Miklaviča (stefko.miklavic@upr.si).

 

petek, 12. november 2021 Znani so rezultati volitev v Študentski svet UP FAMNIT 2021/22

Znani so rezultati včerajšnjih volitev v Študentski svet UP FAMNIT!

Izvoljeni kandidati so:

  1. Nevena Stojnić, 2. letnik Matematika
  2. Ajla Šehović, 3. letnik Matematika
  3. Tilen Gimpelj, 2. letnik Bioinformatika
  4. Mihail Filipovski, 2. letnik Bioinformatika
  5. Mojca Pungerčar, 2. letnik Varstvena biologija
  6. Kristina Čuk, 3. letnik Sredozemsko kmetijstvo
  7. Gjore Janevski, 1. letnik Računalništvo in informatika
  8. Elsa Morina, 1. letnik Računalništvo in informatika
  9. Pavle Mihailovski, 2. letnik Računalništvo in informatika
  10. Milan Milivojčević, 3. letnik Računalništvo in informatika
  11. Gabriela Laznik Zalaznik, 1. letnik Biopsihologija
  12. Matija Zagoranski, 1. letnik Biopsihologija (magistrski)
  13. Lucia Nikolić, 1. letnik Varstvo narave (magistrski)
  14. Karim Pribac, 2. letnik Varstvo narave (magistrski)
  15. Amar Bapić, 3. letnik Matematične znanosti (doktorski)

Za več informacij (število glasov, volilna udeležba,...) si lahko preberete zapisnik Volilne komisije ŠS UP FAMNIT.

Čestitke vsem izvoljenim in uspešno delo!

četrtek, 11. november 2021 Naši raziskovalci uvrščeni na Elsevierjevo lestvico najpogosteje citiranih avtorjev

Z velikim ponosom oznanjamo, da so na lestvici najbolj citiranih znanstvenikov in raziskovalcev v letu 2020, ki jo je oktobra letos objavil Elsevier, tudi imena raziskovalcev iz UP Famnit in UP IAM.

Elsevier, globalno podjetje za informacijsko analitiko, je ustvaril javno dostopno bazo podatkov z več kot 100.000 vrhunskimi znanstveniki. Visoka mesta na lestvicah za vrednotenje raziskovalne uspešnosti in znanstvenih objav, kamor je uvrščenih samo 2% najboljših znanstvenikov, pa letos zasedajo tudi naši raziskovalci.

Na posamezni lestvici najpogosteje citiranih avtorjev za leto 2020 je 165 znanstvenikov, ki prihajajo iz Slovenije, med njimi pa so tudi raziksovalci iz UP Famnit in UP IAM, dr. Dragan Marušič, dr. Štefan Bojnec, dr. Marko Tkalčič, dr. Andreja Kutnar in dr. Tomislav Levanič.

Dr. Dragan Marušič poleg lestvice za leto 2020 zaseda mesto tudi na karierni lestvici, kamor je uvrščenih 147 znanstenikov iz Slovenije.

Uporaba meritev za kontekstualni vpliv publikacij je postala v zadnjih letih zelo razširjena, vendar se analitiki neredko srečujejo z raznimi izzivi pri pridobivanju relevantnih podatkov. Nekatera vprašanja se nanašajo na to, kaj citati in z njimi povezane meritve v osnovi pomenijo in kako jih je mogoče (napačno) razlagati kot merilo učinka ali odličnosti, poleg tega pa je bilo do sedaj prisotno tudi vprašanje pomanjkanja standardizacije in natančnosti na različnih področjih.

Ravno zato je bila ustvarjena obsežna baza podatkov z dovolj velikim številom najbolj citiranih avtorjev na vseh znanstvenih področjih, ki je izpeljana iz bibliografske baze Scopus. Raziskovalci so na lestvice uvrščeni na podlagi sestavljenega kazalnika, ki zajema meritve kar šestih dejavnikov: skupno število citatov, Hirschev h-indeks, soavtorstvo (prilagojen Schreiberjev hm-indeks), število citatov samostojnega avtorja, število citatov samostojnega ali prvega avtorja in število citatov samostojnega, prvega avtorja ali zadnjega avtorja.

Izvorni podatki in opis metrike so dostopni tukaj.

Vsem našim raziskovalcem čestitamo in želimo veliko uspehov na nadaljnji raziskovalni poti!

sreda, 10. november 2021 DANES: Volitve v študentski svet UP FAMNIT

Danes, v sredo, 10. 11. 2021, na UP Famnit potekajo volitve članov Študentskega sveta UP Famnit.

Zanje lahko volijo prav vsi študenti, zato ste vsi študenti lepo vabljeni, da opravite svojo dolžnost in glasujete za izbrane kandidate! Ti bodo v tekočem študijskem letu predstavljali vaš glas, zagovarjali vaše pravice in dolžnosti ter za vas organizirali različne dogodke. 

Volišče se nahaja pri glavnem vhodu UP FAMNIT in bo odprto od 9.00 do 17.00.

Za glasovanje potrebujete osebni dokument in potrdilo o vpisu (velja tudi digitalno) ALI študentsko izkaznico. Na volitvah lahko glasujejo tudi kandidati. 

Kandidati na volitvah so:

Matematika in Matematika v ekonomiji in financah

  • Nevena Stojnić, 2. letnik Matematika,
  • Ajla Šehović, 3. letnik Matematika,
  • Tina Žežlin, 3. letnik Matematika v ekonomiji in financah.

Varstvena biologija, Bioinformatika in Sredozemsko kmetijstvo

  • Marko Budimir, 1. letnik Bioinformatika,
  • Tilen Gimpelj, 2. letnik Bioinformatika,
  • Mihail Filipovski, 2. letnik Bioinformatika,
  • Mojca Pungerčar, 2. letnik Varstvena biologija,
  • Kristina Čuk, 3. letnik Sredozemsko kmetijstvo.

Računalništvo in informatika

  • Gjore Janevski, 1. letnik Računalništvo in informatika,
  • Elsa Morina, 1. letnik Računalništvo in informatika,
  • Hristijan Chupetreski, 1. letnik Računalništvo in informatika,
  • Pavle Mihailovski, 2. letnik Računalništvo in informatika,
  • Milan Milivojčević, 3. letnik Računalništvo in informatika.

Biopsihologija

  • Gabriela Laznik Zalaznik, 1. letnik Biopsihologija,
  • Teodora Kitanovska, 3. letnik Biopsihologija.

Podiplomski (magistrski in doktorski študijski programi)

  • Matija Zagoranski, 1. letnik Biopsihologija (magistrski),
  • Lucia Nikolić, 1. letnik Varstvo narave (magistrski),
  • Karim Pribac, 2. letnik Varstvo narave (magistrski),
  • Amar Bapić, 3. letnik Matematične znanosti (doktorski).

 

sreda, 10. november 2021 Podoktorska pozicija na Univerzi na Primorskem - mentor izr. prof. dr. Russ Woodroofe

Oddelek za matematiko Inštituta Andrej Marušič (UP IAM) in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) Univerze na Primorskem iščeta vrhunskega raziskovalca v začetku kariere za post-doktorsko pozicijo na področju matematike za delo na projektu “Grupe, poseti, in kompleksi”.

Projekt, v okviru katerega se financira delovno mesto, bo proučeval probleme na presečišču topologije, algebre in kombinatorike. Glavne teme projekta vključujejo posete in simplicialne komplekse, ki izhajajo iz teorije grup.

Izbrani kandidat bo del Oddelka za matematiko na UP IAM in na UP FAMNIT in bo deloval pod vodstvom izr. prof. dr. Russa Woodroofa.

Pogoji:

  • Pozicija (zaposlitev) je za obdobje dveh let, z možnostjo podaljšanja za tretje leto (odvisno od uspešnosti in razpoložljivih sredstev).
  • Kandidati morajo imeti doktorat iz matematike z ustreznimi izkušnjami na področju simplicialne topologije, kombinatorike in/ali teorije grup.
  • V okviru zaposlitve je predvideno izvajanje do dveh predmetov na leto v okviru študijskih programov, ki jih ponuja UP FAMNIT, v slovenščini in angleščini.
  • Plača je določena glede na akademski naziv in znaša približno 1550 EUR neto na mesec.

Rok in postopek prijave:

Prijava je možna do 15. januarja 2022.
Datum začetka zaposlitve: možen po dogovoru, vendar praviloma najkasneje do oktobra 2022.

Za prijavo pošljite naslednje dokumente v elektronski obliki izr. prof. dr. Russu Woodroofu, (russ.woodroofe@famnit.upr.si) s pripisom "UP Postdoc 2022":

  • Življenjepis,
  • Seznam publikacij,
  • Opis dosedanjega področja raziskovanja in zastavljene raziskovalne cilje,
  • Ime in priimek ter e-naslov vsaj treh oseb, ki jih je mogoče kontaktirati za reference (in se strinjajo da se jih lahko kontaktira).

Vsa ostala neformalna vprašanja lahko naslovite na dr. Russa Woodroofea
(russ.woodroofe@famnit.upr.si)

torek, 9. november 2021 Še en uspeh za (letos spet v živo izvedeno) HCI-IS konferenco

HCI-IS (Human-computer interaction in information society) je konferenca, ki jo organizira slovenska HCI skupnost, njen namen pa je združiti raziskovalce, praktike in študente s področja ter ponuditi priložnost za izmenjavo izkušenj in rezultatov raziskav ter navezati stike za prihodnje sodelovanje.

Letošnji HCI-IS konferenci, ki je bila že šesta po vrsti, lahko znova pripišemo velik uspeh.

Po lanski izvedbi, ki je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja epidemije potekala preko spleta, smo letos z velikim zadovoljstvom v prostorih UP Famnit gostili kar 27 udeležencev konference.

    

Letošnji dogodek je gostil tudi dve vabljeni predavanji, ki sta ju izvedla prof. dr. Gregor Geršak (UNI LJ, Fakulteta za elektrotehniko) in izr. prof. Peter Knees (TU Wien).

Peter Knees je izredni profesor na TU Wien v Avstriji. Je aktiven član raziskovalne skupnosti Music Information Retrieval, ki sega na sorodna področja pridobivanja multimedijskih in besedilnih informacij, sistemov priporočil in digitalne umetnosti. Njegove raziskovalne dejavnosti se osredotočajo na glasbene iskalnike in vmesnike ter sisteme za priporočila glasbe, v zadnjem času pa na pametn(ejš)a orodja za ustvarjanje glasbe. Je soavtor knjige »Music Simility and Retrieval: An Introduction« in sodelavec pobude Digital Humanizem.

Gregor Geršak je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, njegov raziskovalni interes pa zajema teorijo meritev, natančno merjenje gostote magnetnega pretoka ter tlaka in termometrije. Poudarek njegovih raziskav je na meroslovju biomedicinske instrumentacije s poudarkom na napravah za neinvazivno merjenje krvnega tlaka in psihofizioloških meritvah.

Z veseljem pričakujemo naslednjo izvedbo HCI-IS konference, ki bo glede na izjemno hitre spremembe v svetu digitalizacije, zagotovo spet prinesla veliko novega.

     

     

četrtek, 4. november 2021 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študenta Andrésa Davida Santamaríe-Galvisa

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom "On partitionability and shellability of relative simplicial complexes" študenta doktorskega študijskega programa 3. stopnje Matematične znanosti Andrésa Davida Santamaríe-Galvisa.

Predstavitev bo potekala v sredo, 10. 11. 2021 ob 17.30 prek IKT orodja Zoom (https://upr-si.zoom.us/j/89203230566?pwd=MWQwemJHR2JGanZoZTBvcnhiTytwdz09).

Meeting ID: 892 0323 0566
Passcode: 054177

Vljudno vabljeni!

sreda, 3. november 2021 Uspešen začetek letošnjega cikla Famnitovih izletov v matematično vesolje

Kljub nesrečni zaporedni številki, se je 13. cikel Famnitovih izletov v matematično vesolje pričela zelo uspešno.

Prvo predavanje je zaradi upoštevanja vseh predpisov za umiritev trenutne situacije potekalo prek ZOOM-a. Dr. Janko Gravner je v predavanju Prekrivanje z dominami opisal nekaj matematičnih problemov, ki izvirajo iz pokrivanja plošč z dominami. Predstavitev prvega predavanja je dostopna tukaj, vabljeni pa ste tudi k (vnovičnem) ogledu predavanja v spodnjem videu.

                

Naslednji dogodek bo v sredo, 24. novembra 2021, ob 18.00, v Veliki predavalnici 3 (UP Famnit) ali prek aplikacije ZOOM. Dr. Clément Dallard bo izvedel predavanje z naslovom P versus NP: A million-dollar question (and more).

Več o letošnjem programu, predavateljih in posameznih predavanjih si lahko preberete na tej povezavi.

O matematičnih izletih 

Živimo v času, ko so izjemni tehnološki dosežki vsakomur dostopni zgolj s pritiskom na gumb in smo kar nekako ponosni, da nam ni treba nič vedeti o njiho­vem delovanju. Tako zlahka pozabimo na tisočletna odkritja matematikov: filozofov, zvezdogledov, zemljemercev, inženirjev, kozmologov, ekonomistov, računalničarjev in drugih, katerih spoznanja oblikujejo današnji svet.

Ali je sploh še mogoče mladim približati pravo matematiko - ta čudoviti jezik idej, ustvarjalnosti in domišljije – ko pa se zdi, da je za dijake pomembno le še rutinsko reševanje maturitetnih nalog brez kakršnegakoli razumevanja časa in okolja, v ka­terem matematika nastaja? Seveda! Na Izletih v matematično vesolje izbrani predavatelji z najrazličnejšimi temami nagovarjajo tudi tiste, ki o tem dvomijo.

sreda, 3. november 2021 CEPLJENJE PROTI COVIDU-19 IN GRIPI ZA ŠTUDENTE IN ZAPOSLENE

 

Zaradi izredno slabe epidemiološke slike, bomo morali petkov dogodek odpovedati. Vsako združevanje ljudi na stojnicah, čeprav zunaj, je lahko tvegano, zato moramo k zadevi pristopiti odgovorno in dogodek izpeljati ob ugodnejši epidemiološki situaciji.

V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje vabimo študente in zaposlene na cepljenje proti Covidu-19 in gripi. Mobilna cepilna enota bo vzpostavljena na parkirišču in v prostorih bivše pivnice Emonec v Šalari (Vanganelska cesta 20, Koper) v petek, 12. novembra 2021, med 14. in 18. uro. 

Vabljeni k ogledu predavanja z naslovom Vse o COVID-19 in cepljenju, ki smo ga prejšnji teden organizirali na UP PEF. Na najbolj pereča vprašanja, ki se nam porajajo v zadnjem letu in pol je odgovarjal dr. Alojz Ihan (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani).

POVEZAVA >>>

Vabimo vas tudi k ogledu predavanja dr. Tomaža Grušovnika z naslovom O konspiracizmu: zakaj so teorije zarot tako popularne?, na katerem so predstavljeni vzroki za pojavitev številnih teorij zarot v času epidemije in razlogi za neverjetno nezaupanje v znanost ter sumničavost do oblasti. 

POVEZAVA  >>> 

    

torek, 2. november 2021 Pridružite se nam na prvem biološkem večeru 2021/22

Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT vabi na

Famnitov biološki večer z naslovom
»V.I.P. projekt za ogrožene vrste in habitate v Vipavski dolini«

ki bo v sredo, 3. novembra 2021, ob 19.00,
prek ZOOM povezave.

Predaval bo Tomaž Remžgar.

O PREDAVANJU

Osrednja tematika predavanja bodo vsebine povezane z izvajanjem naravovarstvenega projekta »Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini«; akronim VIPava. Projekt VIPava je kohezijski projekt, pri katerem sodeluje 7 partnerskih institucij in je namenjen izboljšanju stanja ogroženih habitatov in kvalifikacijskih vrst živali v Vipavski dolini. Ciljne vrste projekta so vidra, laška žaba, močvirska sklednica, strašničin mravljiščar, črnočeli srakoper in hribski škrjanec. V sklopu predavanja bo predavatelj predstavil ekologijo kvalifikacijskih vrst živali, ugotovitve o njihovi prisotnosti ter ukrepe, ki so jih pri projektu izvedli z namenom izboljšati njihov habitat in omogočiti njihovo dolgoročno varstvo. Izpostavil bo tudi ključne okoljske probleme, s katerimi se srečujemo pri njihovem delu ter cilje za prihodnost. Več o projektu si lahko ogledate tudi na spletni strani.

O PREDAVATELJU

Z nami bo Tomaž Remžgar, biolog zaposlen na Zavodu za ribištvo Slovenije. Biologija in narava ga zanimata že od otroštva. Konec srednje šole je postal član DOPPS, pri tem pa je nato ornitologija za več let postala njegovo glavno interesno področje. Tekom študija pa se je začel ukvarjati tudi s herpetologijo. Po zaključenem študiju je sodeloval pri več projektih na temo ornitologije, varstva okolja in ekoturizma. Trenutno je zaposlen na projektu VIPava, kjer se ukvarja s terenskim proučevanjem vidre, močvirske sklednice, laške žabe in ribjih vrst v Vipavski dolini. Kot večino biologov ga zanima 'vse živo', v prostem času pa se ukvarja s pohodništvom in ribolovom.

Predavanje bo izvedeno v sklopu projekta Engreen - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI in bo dvojezično (v slovenščini in italijanščini).

                                                  

 

torek, 2. november 2021 Prva diplomantka podiplomskega študijskega programa 2. stopnje Psihologija

Letošnji oktober je poleg novih začetkov in (spet) polnih hodnikov bil tudi v znamenju kar nekaj zagovorov zaključnih del naših študentov. Med njimi je bila tudi Samanta Hervol, ki je 25. 10. 2021 postala prva diplomantka na magistrskem študijskem programu Psihologija, 2. stopnja.

Študentka je pod mentorstvom izr. prof. dr. Vite Poštuvan in somentorstvom asist. dr. Tine Podlogar predstavila magistrsko nalogo z naslovom »Pismenost o duševnem zdravju, stigma in stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči med slovenskimi mladostniki«. Z zaključkom študija je pridobila strokovni naslov magistrica psihologije.

V svojem magistrskem delu je preučevala kako se spremenljivke iz naslova njene naloge med seboj povezujejo in katere izmed njih so statistično pomembni napovedniki stališč do iskanja strokovne psihološke pomoči. Rezultati so pokazali, da je pismenost o duševnem zdravju pozitivno povezana s stališči do iskanja strokovne psihološke pomoči in negativno povezana z javno stigmo in samostigmo.

Naslednji dan, 26. 10. 2021, sta še dve diplomantki, Tjaša Ogrizek in Urša Skvarča, uspešno zagovarjali magistrsko delo na študijskem programu Psihologija.

Vsem študentkam iskrene čestitke in veliko uspeha na nadaljnji raziskovalni poti!