torek, 16. november 2021 Nov prispevek prihodnjim generacijam varstvenih biologov razkriva raziskovalne vrzeli za zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti
Nova študija nudi odločevalcem in uporabnikom vodnik o nastajajočih novih orodjih za zaščito biotske raznovrstnosti in preostalih raziskovalnih vrzelih.
11. november 2021 – Po glavnih ugotovitvah novega raziskovalnega prispevka, objavljenega v reviji Conversation Genetics v vodilnem soavtorstvu raziskovalcev UP, je za preprečevanje nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti potrebno več vlaganja in podpore za raziskave sodobnih genomskih orodij.
Nova publikacija raziskuje uporabnost genomskih tehnologij na področju ohranjanja narave ter kako in v kakšnih okoliščinah jih lahko uporabimo kot dodatno orodje za preprečevanje izumiranja vrst.
Dr. Pamela Burger iz dunajske Univerze za veterinarsko medicino je poudarila, da so genomske analize v veliko pomoč upravljalcem narave “pri razumevanju raznovrstnosti in povezanosti ogroženih populacij. Toda nove genomske tehnologije lahko dodatno pomagajo izbrati najboljše posameznike za programe ponovnega naseljevanja vrst in obnovitve ogroženih populacij.”
Poleg tega je “z novimi orodji mogoče identificirati genomske regije, ki so odgovorne za odpornost osebkov na bolezni oziroma njihovo uspešnost, in bi z naseljevanjem uspešnejših posameznikov lahko dolgoročno celo povečali odpornost v populaciji, “ je dodala prof. dr. Elena Bužan z Univerze na Primorskem.
Za uporabnike še vedno obstaja vrzel v razumevanju načinov za uporabo genomskih orodij. Andrej Arih, vodja oddelka za varstvo narave Triglavskega narodnega parka, je povedal: “Veseli smo, da je gentski monitoring izboljšal naše razumevanje strukture in dinamike populacije, in upamo, da bo genomika šla še korak dlje in nam pomagala napovedati, kako se lahko naši ekosistemi prilagodijo prihodnjim podnebnim spremembam.”
Prispevek je rezultat delavnice o novi uporabnosti genomskih orodjih za sodobno varstvo narave, ki je bila organizirana marca 2020 v okviru projekta G-BIKE (Genomic Biodiversity Knowledge for Resilient Ecosystems), financira se v programu COST Evropske unije.
“Fascinantno je videti, da so genomska orodja vedno bolj napredna,” je dejal prof. Gernot Segelbacher z Univerze v Freiburgu in sopredsednik IUCN specialne skupine za genetiko ohranjanja. Vendar je prof. Segelbacher opozoril, da je pred nami še veliko izzivov za njihovo uporabo v praksi in “morda ne bodo zlahka uporabni za nekatere temeljne izzive pri varstvu narave”.
Namen delavnice in prispevka G-BIKE je bil združiti uporabnike (upravljalce) in znanstvenike, s ciljem premostitve vrzeli med tistimi, ki preučujejo genomske tehnologije in njihov potencial, in tistimi, ki vodijo programe varstva narave v praksi.
Izid prispevka je umeščen v čas po sprejetju Kunmingške deklaracije na konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti 2020, ki je potekala 12. in 13. oktobra 2021 in si zastavlja cilj »razviti, sprejeti in izvajati ambiciozen in transformativni načrt za globalni okvir biotske raznovrstnosti po letu 2020”.
Strokovnjaki so se pri tem strinjali, da bodo za doseganje ciljev novega globalnega ohranjanja biotske raznovrstnosti potrebna nova orodja. Globalno gledano svet izgublja vrste in njihova življenjska okolja z zaskrbljujočo hitrostjo, njihove populacije se zmanjšujejo, habitati se drobijo in dolgoročno se populacije ne bodo mogle obnoviti po naravni poti. Zato bo v prihodnje učinkovito varovanje narave potekalo tudi s pomočjo genomskih orodij, ki imajo potencial za revolucijo pri upravljanju ohranjanja majhnih populacij ogroženih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Novi prispevek ponuja praktičen vodnik o nastajajočih genomskih tehnologijah, njihovem trenutnem razvoju in uporabnosti. Za dr. Mirte Bosse z Univerze Wageningenu je bila to »priložnost, da se poveže z raziskovalci zunaj [njenega] področja raziskovanja, vendar s skupnimi cilji” in upa, da bo prispevek lahko »obveščal, navdihnil in poučil naravovarstvenike, ki želijo uporabljati takšna orodja za ohranjanje narave”.
Po mnenju prof. Samanthe Wisely z Univerze na Floridi prispevek stremi k “zmanjšanju ločnice in povečanju komunikacije med raziskovalci, ki uporabljajo nove genomske tehnologije, in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z ohranjanjem narave, in morajo morajo na dnevni ravni razvijati strategije za preprečitev trenutne krize izgube biodiverzitete.”
“Glede na globalno izumiranje moramo stremeti k ambicioznim ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti po 2020, kar je naša obveza podana s podpisom konvencije biotske raznovrstnosti” je povedala dr. Elizabeth Bennett iz Wildlife Conservation Society (WCS).
»Ti cilji so namenjeni preprečevanju izumrtja in upogibanju krivulje v smeri okrevanja svetovne biodiverzitete. Za zagotovitev uspeha moramo razmisliti o vseh možnih orodjih za podporo okrevanju vrst, od običajnih tehnik ohranjanja do novih, ki izhajajo iz uporabe genomike. Prispevek Segelbacherja in sodelavcev jasno in zelo dostopno navaja nekatere od teh potencialnih genomskih možnosti upravljavcem varstva narave ter njihovo potencialno vrednost, zlasti za upravljanje majhne populacije in genetsko reševanje.”
Dr Thomas Brooks, eden od vodilnih raziskovalcev Svetovne organizacije za ohranjanje narave (IUCN), je še poudaril pravočasnost prispevka. “Ta nova publikacija pomembno prispeva k tekoči razpravi o možnih koristih, omejitvah, priložnostih in tveganjih genomskih tehnologij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in je bil izdan v zelo primernem času, glede na novo resolucijo Svetovnega kongresa o ohranjanju narave IUCN 2021 v Marseillu za razvoj IUCN programa o sintetični biologiji v povezavi z varstvom narave”.
Avtorji prispevka poudarjajo raziskovalne vrzeli in področja, kjer je potrebna podpora, da bi se lahko uporabniki poslužili tudi dognan na področju genomike, ki so na voljo že nekaj let, vendar še vedno pogosto ostajajo premalo uporabljena zaradi pomanjkanja znanja ali neustreznih finančnih virov.
O GBIKE
G-BiKE je mreža raziskovalcev in uporabnikov, ki pomaga znanstvenikom, upravljalcem in uporabnikom znotraj Evrope in zlasti v COST ciljnih državah vključevanja pri vključevanju genetskega in evolucijskega znanja v programe upravljanja in načrtovanja varstva narave ter spodbujanju čezmejnega sodelovanja znotraj dolgoročnih programov spremljanja evolucijskih potencialov vrst za zagotovitev obstojnosti populacij in ohranjanje ekosistemskih storitev.
Več si lahko preberete tukaj.
