Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
-->
SI | EN

četrtek, 23. december 2021 Znani zmagovalci kviza »Matematični adventni koledar 2021«

                                         

Decembra se je odvila že šesta izvedba Matematičnega adventnega koledarja, na katerem so se v reševanju matematičnih nalog pomerili tako osnovnošolci kot srednješolci. Že peto leto pa smo mladim navdušencem nad matematiko ponudili tudi vaje v angleškem jeziku.

Na kviz se je prijavilo 145 tekmovalcev, s praktičnimi nalogami iz vsakdanjega življenja pa so se udeleženci spoprijemali od 1. do 20. decembra 2021, pri tem so za vsako nalogo imeli na voljo le en dan.

Prejemniki nagrad so:

  • OŠ: Veronika Gortan, Tadej Zelenc, Lana Jelenič;
  • SŠ, 1. in 2. letnik: Peter Andolšek, Živa Cvitkovič, Alina Jelenič;
  • SŠ, 3. in 4. letnik: Katja Andolšek, Lenart Dolinar, Anže Hočevar.

Vsem sodelujočim iskreno čestitamo za vložen trud in znanje.

Upamo, da bo med njimi tudi veliko takih, ki se bodo odločili za študij matematike!                         

sreda, 22. december 2021 Vesele praznike in uspeha ter zdravja polno leto 2022!

 

ponedeljek, 20. december 2021 Interakcije med prostoživečimi mačkami: Od risov v Sloveniji do leopardov a Afriki - Na voljo je posnetek še enega uspešnega predavanja iz letošnjega cikla Bioloških večerov

Tretje predavanje v letošnjem ciklu Famnitovih Bioloških večerov z naslovom Interkacije med prostoživečimi mačkami: Od risov do v Sloveniji do leopardov a Afriki je izvedel doc. Dr. Miha Krofel. Dogodek je tokrat potekal samo v spletni obliki, spremljalo pa ga je preko 100 udeležencev.

     
Doc. dr. Miha Krofel

Prostoživeče mačke, kot so ris, leopard in tiger, že od nekdaj burijo človeško domišljijo, obenem pa opravljajo pomembno ekološko vlogo v naravi. Vendar odnosi med različnimi vrstami mačk ostajajo slabo raziskani, čeprav so ti odnosi pogosto glavni dejavnik, ki določa razširjenost vrste, njeno številčnost in vlogo. Tekom predavanja smo obiskali afriške savane, kjer si prostor delita leopard in gepard, azijska višavja, kjer v gorskih prostranstvih sobivata snežni leopard in manul, tropske otoke, kjer tiger kraljuje med petimi različnimi vrstami mačk, ter slovenske gozdove, kjer lahko srečamo evrazijskega risa in divjo mačko. Spoznali smo njihova življenja v raznolikih ekosistemih ter najnovejša odkritja raziskovalnega projekta InterMuc, ki želi odgovoriti na vrsto odprtih vprašanj povezanih s sobivanjem različnih vrst mačk, njihovemu medsebojnemu komuniciranju ter njihovem ohranjanju pod vedno večjim pritiskom človeštva.

Predavanje je bilo izvedeno v sklopu projekta Engreen - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI, poleg slovenskega posnetka pa je na voljo tudi italijanski prevod.

Vabljeni k ogledu!

              

              

četrtek, 16. december 2021 Predstavljamo GOOGLE DEVELOPER STUDENT CLUB UNIVERZE NA PRIMORSKEM

Dober mesec je minil od prvega srečanja študentskega kluba Googlovih razvijalcev Univerze na Primorskem (GDSC Primorska), v tem času pa je zavzeta skupina Famnitovih študentov dodatno izvedla še 3 uspešne dogodke, ki vsakič štejejo večje število radovednih obiskovalcev.

   
                                    Prvo srečanje GDSC Primorska (Vir: Facebook @gdsc.primorska)

Študentski klubi Googlovih razvijalcev (Google Developer Student Clubs) so skupine študentov dodiplomskih ali podiplomskih programov na posameznih univerzah v mednarodnem okolju, ki delujejo na področju Googlovih tehnologij.  

GDSC Primorska je bil ustanovljen v letošnjem letu in uspešno sledi cilju snovanja nove raziskovalne skupine Univerze na Primorskem. Klub omogoča razvijalcem okolje za učenje in v svoj krog vabi študente vseh dodiplomskih in podiplomskih programov, ki stremijo k nadgrajevanju svojega znanja in spretnosti na področju sodobne tehnologije. Učenje poteka v obliki interaktivnih delavnic in seminarjev, pri katerih sodelujejo tudi predavatelji, ki člane opremljajo s svojim širokim znanjem in dobrimi praksami.

   
   
                Člani skupine GDSC Primorska (Vir: https://gdsc.community.dev/university-of-primorska/)

Včeraj, 15. decembra 2021, je v prostorih UP FAMNIT potekal dogodek, ki sta ga vodila izr. prof. dr. Matjaž Kljun in doc. dr. Klen Čopič Pucihar, predstojnik in namestnik predstojnika HICUPa - Laboratorija za interakcijo človek-računalnik na Univerzi na Primorskem.

Člani kluba z veseljem sprejemajo tudi ideje in predloge za še boljše delovanje skupnosti. Kontaktirate jih lahko preko elektronskega naslova gdsc.primorska@gmail.com.

Vabimo vas tudi k ogledu GDSC Primorska Facebook in Instagram profilov.

  

ponedeljek, 13. december 2021 Sejo Sveta članov Evropskega matematičnega združenja (EMS) bo gostila Univerza na Primorskem

UP bo gostila sejo Sveta članov Evropskega matematičnega združenja (EMS)

Z velikim veseljem sporočamo, da bo Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije gostila naslednjo sejo Sveta članov EMS, ki bo potekala na Bledu od 25. do 26. junija 2022. Dogodek sledi 8. Evropskemu kongresu matematike, enemu največjih dogodkov na področju matematike v Evropi, ki je potekal junija letos v Portorožu ter preko spleta, in je gostil preko 1700 matematikov s celega sveta.

Svet članov EMS je vodstveno telo Evropskega matematičnega združenja (EMS), primarne organizacije, ki se ukvarja z razvojem matematike v Evropi. Svet se sestaja vsako drugo leto, na naslednji seji pa bodo delegati izvoljeni za obdobje štirih let, in sicer v naslednjih kategorijah: redni, izredni, institucionalni ter individualni člani. Ena od štirih predstavnikov institucionalnih članic je tudi prof. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem. Svet članov EMS je pristojen za izvolitev izvršnega odbora EMS, med njimi predsednika, podpredsednikov, sekretarja, blagajnika in drugih članov izvršnega odbora, ki so izvoljeni za dobo štirih let.

Na prihajajočem srečanju na Bledu bo med drugim potekala tudi izvolitev novega predsednika EMS, saj se trenutnemu predsedniku, prof. dr. Volkerju Mehrmannu, v letu 2022 izteče mandat. Celoten seznam delegatov je na voljo tukaj. 

Na UP FAMNIT smo izredno ponosni, da lahko ponovno gostimo še en izjemen dogodek s področja matematike!

 


(na fotografiji: Prof. Volker Mehrmann, predsednik EMS, Prof. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, Prof. Tomaž Pisanski, predsednik Organizacijskega odbora 8ECM)

 


(Foto: Jošt Gantar, www.slovenia.info)

petek, 10. december 2021 Na prvem Famnitovem Virtualnem kariernem dnevu več kot 30 razgovorov s potencialnimi delodajalci

Včeraj, 9. decembra 2021, so imeli študentje UP FAMNIT priložnost sodelovanja na prvem Famnitovem Virtualnem kariernem dnevu. Na dogodku se je odvilo več kot 30 razgovorov s potencialnimi delodajalci iz različnih področij.

Karierni dan je potekal preko spletnega orodja BRAZEN, kandidati pa so se lahko razgovorom, ki so trajali približno 10 minut, pridružili iz namizja ali pametnega telefona kadarkoli me dogodkom. Dogodek je bil namenjen Famnitovim študentom vseh študijskih smeri: Matematika, Matematika v ekonomiji in financah, Računalništvo in informatika, Bioinformatika, Podatkovna znanost, Biopsihologija, Psihologija, Sredozemsko kmetijstvo, Varstvena Biologija, Varstvo narave ter Trajnostno grajeno okolje.

Za sodelovanje se zahvaljujemo vsem podjetjem, ki so izkazala interes za mreženje z našimi študenti: Abelium d.o.o., Abrantix AG, Actual I.T.d.d., CREAplus/CREApro, Dinit Card Services, Novartis v Sloveniji (Lek d.d.), Petrol d.d., Regionalni razvojni center Koper, Trapview. Prav tako se za  pripravljenost na osebno in poslovno svetovanje na dogodku zahvaljujemo Kariernemu centru Univerze na Primorskem.

Veselimo se pozitivnih izhodov Virtualnega kariernega dneva in vseh prihajajočih dogodkov, na katerih bodo študentje lahko (iz)gradili svojo karierno pot.

       

petek, 10. december 2021 Dr. István Kovács in dr. Vita Poštuvan prejemnika Zoisove nagrade in priznanja

V petek,  10. decembra 2021, so bile uradno podeljene letošnje Zoisove nagrade in priznanja, ki predstavljajo najvišje nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Prejmejo jih raziskovalci, ki so s svojimi dosežki trajno prispevali k razvoju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Z velikim veseljem in ponosom sporočamo, da sta med letošnjimi prejemniki kar dva zaposlena na UP, in sicer prof. dr. István Kovács, prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju algebraične teorije grafov in izr. prof. dr. Vita Poštuvan, prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke na področju suicidologije in duševnega zdravja.

Letošnja slovesnost je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, s prenosom na drugem programu RTV SLO. Ogledate si jo lahko na rtvslo.si

Prof. dr. István Kovács deluje kot znanstveni svetnik na Univerzi na Primorskem. Po doktoratu iz matematike na Univerzi v Szegedu na Madžarskem je začel sodelovati z Univerzo na Primorskem, najprej kot podoktorski raziskovalec, po usvojenem aktivnem znanju slovenščine pa je postal visokošolski učitelj in raziskovalec. Je eden vodilnih raziskovalcev programske skupine na UP, ki v svetovnem matematičnem prostoru velja za enega od dveh centrov algebraične teorije grafov (drugi deluje na The University of Western Australia). Algebraična teorija grafov je področje matematike, ki je bistvenega pomena za delovanje visokotehnološke družbe 21. stoletja. Brez nje in z njo povezanih kriptografskih rešitev različnih vprašanj komunikacijske učinkovitosti in varnosti danes ne bi bilo bančnega e-poslovanja, pametnih telefonov in vsakdanje uporabe svetovnega spleta. Pri vsem tem imajo ključno vlogo simetrične kombinatorične strukture, ki se najbolj približajo pogojem varnega in učinkovitega komuniciranja ter poslovanja. Prav simetrija kombinatoričnih struktur je vprašanje, ki ga v okviru algebraične teorije grafov obravnava dr. István Kovács. Pri tem uporablja raznovrstna orodja z drugih področij matematike, na primer iz končnih geometrij, konfiguracij, asociativnih shem, Schurovih kolobarjev, teorije permutacijskih grup in teorije karakterjev. Raziskovalno delo, ki ga izvaja v okviru številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov, pomembno prispeva k razvoju vseh omenjenih področij matematike. Iz zadnjega časa gre izpostaviti zlasti njegov izjemen prispevek k reševanju enega najpomembnejših odprtih problemov v algebraični teoriji grafov, tj. problema Cayleyjevega izomorfizma. Je avtor rešitev, ki ponujajo pomembne usmeritve pri iskanju končne rešitve tega problema.

Izr. prof. dr. Vita Poštuvan je mednarodno priznana raziskovalka na področju psihologije, suicidologije in duševnega zdravja. Zaposlena je kot raziskovalka in namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora pri Inštitutu Andrej Marušič na Univerzi na Primorskem ter predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora (IASP). Je (so)avtorica številnih člankov v uglednih znanstvenih revijah in poglavij v znanstvenih monografijah ter spada med najbolj citirane slovenske strokovnjake. Gostovala je na uglednih institucijah in mednarodnih konferencah v tujini. Njeno delo vključuje preučevanje dejavnikov, povezanih z duševnim zdravjem in samomorilnim vedenjem različnih skupin prebivalstva, preprečevanje samomorilnega vedenja z razvijanjem psiholoških in javnozdravstvenih intervencij ter preučevanje žalovanja in reintegracije po smrti bližnjega. Prav tako se intenzivno ukvarja z razvijanjem kompetenc in stališč strokovnjakov na področju duševnega zdravja, z etiko in strokovnim razvojem v psihologiji in z metodološkimi pristopi v raziskovanju. Njena spoznanja pomembno prispevajo k razvoju znanosti in stroke v Sloveniji in tujini.

Med letošnjimi prejemniki priznanj in nagrad izpostavljamo tudi prof. dr. Stanislava Gobca, prejemnika Zoisove nagrada za vrhunske dosežke na področju osnovnih in uporabnih raziskav v farmaciji, vodjo temeljnega projekta ARRS, pri katerem sodelujejo raziskovalci UP FAMNIT.

Seznam vseh nagrajenk in nagrajencev je objavljen na tej povezavi.

Prejemnikom najvišjih državnih nagrad za znanstvene dosežke iz srca čestitamo in jim želimo še veliko raziskovalnih uspehov!

 

Zoisove nagrade in priznanja so prejeli naslednji zaposleni na Univerzi na Primorskem:

  • dr. Lara Lusa – Zoisovo priznanje za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike (2020),
  • dr. Enes Pasalic – Zoisova nagrado za vrhunske dosežke na področju kriptografije (2019),
  • dr. Andreja Kutnar – Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva (2018),
  • dr. Martin Milanič – Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike (2017),
  • dr. Tomaž Pisanski – Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju diskretne matematike in njenih uporabi (2015),
  • dr. Dušanka Janežič – Zoisova nagrada za vrhunske dosežke v matematiki in naravoslovju (2013),
  • dr. Štefko Miklavič – Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v matematiki (2012),
  • dr. Štefan Bojnec – Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju ekonomije (2008)
  • dr. Maja Čemžar – Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju eksperimentalne onkologije,
  • dr. Dragan Marušič – Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke nna področju teorije grafov in algebre (2002).

 

Raziskovalci UP Famnit so prejeli Zoisova priznanja oziroma nagrade že peto leto zapored, tokrat celo dve.

 

petek, 10. december 2021 InnoRenew CoE kot primer odličnosti na Nobelovem tednu

Nobelov teden, ki poteka od 6. do 10. decembra, je vrhunec znanstvenega leta na Švedskem. Teden doseže vrhunec s podelitvijo Nobelove nagrade letošnjim nagrajencem v Stockholmski koncertni dvorani in Nobelovo pogostitvijo v mestni hiši 10. decembra.

V včerajšnjem ekskluzivnem intervjuju z Marijo Gabriel, Evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, je le-ta izpostavila projekt InnoRenew ter razvoj in delovanje Centra odličnosti InnoRenew CoE, financiran v okviru programa Obzorje 2020, kot primer dobre prakse in zgodbe o uspehu. »Center odličnosti InnoRenew izvaja vrhunske znanstvene raziskave, povezane z uporabo obnovljivih materialov ter se povezuje se z oblikovalci politik za oblikovanje strategij v gospodarstvu in v gozdarskem sektorju«, je izpostavila.

Eden od ciljev programa Obzore Evropa je spodbujanje odličnosti vseh držav članic ter olajšanje povezovanja v evropskem okolju raziskav in inovacij. »S programom Obzorje Evropa smo dosegli znatno povečanje proračuna za dejavnosti namenjene razširitvi programa na 3,3 % celotnega proračuna Obzorje, v primerjavi s približno 1 %, ki je bil na voljo v programu Obzorje 2020«, poroča Evropska komisarka Marija Gabriel.

Zavezanost Evropske unije na področju raziskav in inovacij bo v prihodnosti še okrepljena s povečanim proračunom višini 100 miljard evrov za obdobje 2021-2027, kar bo še dodatno pripomoglo k uspehu Evropskih raziskovalcev ter institucij. Med njimi so namreč mnogi prejemniki Nobelovih nagrad, ki so si za svoje raziskovalno delo že v preteklosti zagotovili podporo različnih evropskih programov, kot so Obzorje 2020 ter financiranje iz projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).

 

   
Mariya Gabriel, Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino. 
(Fotografija: ec.europa.eu)

 
Nova stavba InnoRenew CoE

 

 

četrtek, 9. december 2021 Vabljeni k ogledu posnetka drugega Biološkega večera 2021/22

Drugo predavanje letošnjega cikla Famnitovih Bioloških večerov predavanje z naslovom "Sem šel na figov drev, jabelka sem dol klatil, hruške so same padale": ekonomska, simbolna in intrinzična vrednost rastlin v
slovenskih ljudskih pesmih je izvedla dr. Živa Fišer. Tako kot prvo, je tudi drugo predavanje potekalo v hibridni obliki.

                   

Tokratno predavanje v sklopu bioloških večerov je predstavilo malo drugačen pogled na rastline - z vidika etnobotanike. Dr. Živa Fišer pri svojem delu vse bolj ugotavlja, da je za varovanje vrst v njihovem naravnem okolju izjemnega pomena sodelovanje z ljudmi in razumevanje odnosa med človekom in rastlinami. Iz tega izhaja tudi novo področje njegega zanimanja, etnobotanika. Vabimo vas k ogledu videoposnetka predavanja, na katerem smo si postavili več vprašanj - ali lahko iz ljudskih pesmi izvemo kaj več? Ali nam lahko pomagajo pri razumevanju odnosa med preprostim kmečkim človekom in rastlinami iz njegove okolice? Ali nam lahko pesmi razkrijejo kakšne nepoznane vidike uporabe rastlin? In nenazadnje - ali skrivajo rastline v pesmih kakšen simbolni pomen?

                  

Naslednji dogodek bo v sredo, 15. decembra 2021, ob 19.00 prek aplikacije ZOOM. Doc. dr. Miha Krofel bo izvedel predavanje z naslovom "Interakcije med prostoživečimi mačkami: od risov v Sloveniji do leopardov v Afriki. Predavanje bo potekalo simultano v slovenskem in italijanskem jeziku.

Vabljeni!

četrtek, 9. december 2021 Novartis v Sloveniji ob jubileju namenil sredstva univerzam za nove raziskovalne projekte

Novartis v Sloveniji letos praznuje 75 let od ustanovitve družbe Lek, prvega sodobnega farmacevtskega podjetja v Sloveniji, 25 let Novartisa in 15 let od odobritve prvega podobnega biološkega zdravila, ki so ga razvili strokovnjaki Sandoza, danes Novartisove divizije. V počastitev obletnic je Novartis v Sloveniji pripravil dogodek, na katerem so obeležili dolgoletno znanje, izkušnje in pionirske korake na številnih področjih ter se zazrli v prihodnost iskanja prebojnih rešitev za bolnike. Ob tem je s sredstvi v višini 75.000 evrov podprl nove raziskovalne projekte slovenskih univerz in namenil dodatnih 25.000 evrov za preventivo raka ter izboljšanje zdravja onkoloških bolnikov.

Slavnostni govornik na dogodku, ki se je odvijal v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju, je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je poudaril: »Kar imate danes, ni nastalo čez noč. Vaše podjetje je tako staro, da se je nekoč imenovalo 'tovarna zdravil'. In tako novo, da je treba za današnja poimenovanja izumljati nove izraze. Ves ta čas, od prvih začetkov tovarne Lek do danes, ko igrate na svetovnem prvenstvu, skrbite za okolje, v katerem ste nastali in v katerem delujete.«

Na dogodku so ob 75-letnici Leka namenili 75.000 evrov Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem za razvoj in implementacijo novih raziskovalnih projektov, ki bodo nastali v sodelovanju interdisciplinarnih ekip Novartisovih strokovnjakov ter znanstvenikov in raziskovalcev Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Odprto inoviranje mešanih raziskovalnih skupin je pogosta praksa Novartisa v Sloveniji, prebojne rešitve sodelovanja akademske in gospodarske sfere pa so večkrat nagrajene z najvišjimi priznanji na nacionalni ravni.

»V Novartisu v Sloveniji smo ponosni na tesno povezanost s slovenskimi znanstvenimi in akademskimi ustanovami, naši dosežki pa so plod sodelovanja slovenske znanosti. Zavedamo se, da ni mogoče vsega specialističnega znanja posedovati znotraj družbe, ampak je ključ do prebojnih inovacij ravno v povezovanju z zunanjimi strokovnjaki. Le tako lahko kar najbolj učinkovito uresničujemo svoje poslanstvo soustvarjanja medicine za izboljšanje in podaljševanje življenja ljudi po vsem svetu. Sredstva, ki smo jih namenili slovenskim javnim univerzam, so izraz želje po uspešnem in plodnem sodelovanju s slovensko akademsko skupnostjo tudi v prihodnosti. Pretok znanja in znanstvenih odkritij med akademsko, znanstvenoraziskovalno sfero in gospodarstvom gre predvsem skozi ljudi in verjamem, da se zgodovina piše, ko se v skupnem cilju združijo največji znanstveni umi na določenem področju,« je povedal Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka in predsednik Novartisa v Sloveniji.

Novartis v Sloveniji bo ob petindvajsetletnici Novartisa namenil tudi 25.000 evrov za preventivo raka in izboljševanje zdravja onkoloških bolnikov. Del sredstev bodo namenili Zvezi slovenskih društev za boj proti raku* za nakup sodobnega digitalnega videokolposkopa za prepoznavanje predrakavih sprememb materničnega vratu za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. S tem bodo prispevali k izboljšanju zdravja žensk v koroški in okoliških regijah. Del sredstev pa je namenjen za izboljšanje zdravstvenih možnosti onkoloških bolnikov iz vse Slovenije, ki prihajajo na zdravljenje v Ljubljano.

Vir: www.lek.si.

   
Na sliki od leve: Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka in predsednik Novartisa v Sloveniji, prof. dr. Zdravko KAČIČ, rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem in prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani

Lek d.d. danes sodeluje tudi na Famnitovem kariernem dnevu, kjer bodo Famnitovi študentje imeli priložnost spoznati potencialne delodajalce. Famnitov Virtualni karierni dan poteka preko spletnega orodja BRAZEN, ki omogoča predstavitev organizacije, pametno razporejanje kandidatov na razgovore, deljenje dokumentov (življenjepisov), klepet, na željo delodajalca pa tudi video pogovor. Več o dogodku si lahko preberete tukaj.

sreda, 8. december 2021 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študentke Sidre Aslam

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom " Decentralized Data Privacy and Security for the Web of Things " Sidre Aslam, študentke doktorskega študijskega programa 3. stopnje Računalništvo in informatika.

Predstavitev bo potekala v sredo, 15. 12. 2021 ob 14.00 prek IKT orodja Zoom (https://upr-si.zoom.us/j/82455744181), meeting ID: 824 5574 4181.

Vljudno vabljeni!

sreda, 8. december 2021 Obisk veleposlanice Francije Nj. Eksc. Florence Ferrari

V sredo, 8. decembra 2021, je Univerzo na Primorskem obiskala veleposlanica Francoske republike Nj. Eksc. Florence Ferrari.

Uradno srečanje, na katerem so bili prisotni še nekateri zaposleni na veleposlaništvu, tj. direktorica Francoskega inštituta v Sloveniji, Isabelle Desvignes, in svetovalca  Vincent Gremeret ter Valentine Morel, sta uvedla rektorica UP,  prof. dr. Klavdija Kutnar, in prorektor za internacionalizacijo, izr. prof. dr. David DeVallance.

Po predstavitvi univerze in že obstoječih sodelovanj med UP in francoskimi visokošolskimi institucijami, raziskovalnimi centri in drugimi organizacijami, je beseda tekla zlasti o študijskih mobilnostih. Francija je namreč v zadnjih letih vse bolj zanimiva za študente UP in to ne zgolj za tiste, ki se učijo francoskega jezika, saj se slovenski diplomanti odločijo tudi za nadaljevanje študija na francoskih univerzah. Kot je izpostavila veleposlanica, se tudi zanimanje francoskih študentov za študij v Sloveniji povečuje bodisi zaradi dobrih pogojev za študij bodisi zaradi kakovostih programov, ki jih slovenske univerze ponujajo tudi v angleškem jeziku.

Gostje so se srečali tudi s francoskimi državljani, ki so trenutno zaposleni na UP IAM in na UP FAMNIT oziroma na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE. Svoje raziskovalno delo so predstavili  dr. Clément Jean Dallard, ki je na podoktorskem izobraževanju na UP FAMNIT, dr. Laetitia Sarah Jennifer Marrot, raziskovalka na UP IAM in InnoRenew CoE ter štipendistka sklada Marie Curie, in dr. Michael Nicolas Mrissa, predavatelj na UP FAMNIT in raziskovalec na InnoRenew.

Vsi so se strinjali, da so pogoji dela in življenja v Sloveniji zelo dobri in zagotovo zanimivi tudi za druge francoske raziskovalce.

Več o obisku veleposlanice lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.upr.si/si/univerza/novice-in-obvestila/obisk-veleposlanice-francije-nj-eksc-florence-ferrari-

 

  

 

petek, 3. december 2021 Virtualni karierni dan UP FAMNIT

Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije organiziramo Virtualni karierni dan, ki bo potekal v četrtek, 9. decembra 2021, od 13. do 17. ure.

Karierni dan je namenjen Famnitovim študentom vseh študijskih smeri: Matematika, Matematika v ekonomiji in financah, Računalništvo in informatika, Bioinformatika, Podatkovna znanost, Biopsihologija, Psihologija, Sredozemsko kmetijstvo, Varstvena Biologija, Varstvo narave ter Trajnostno grajeno okolje.

K sodelovanju smo povabili podjetja, ki želijo nagovoriti potencialne bodoče sodelavce, udeležba na dogodku pa je za vse udeležence popolnoma brezplačna!

Študentke in študente vabimo, da se pridružite na dogodku in si zagotovite mesto za neposreden klepet z različnimi podjetji in organizacijami ter začnete graditi svojo karierno pot že danes!

Famnitov Virtualni karierni dan bo potekal preko spletnega orodja BRAZEN, ki omogoča:

  • predstavitev organizacije,
  • pametno razporejanje kandidatov na razgovore,
  • deljenje dokumentov (življenjepisov),
  • klepet,
  • na željo delodajalca pa tudi video pogovor.

Vsak klepet traja približno 10 minut, pridružite pa se lahko iz namizja ali pametnega telefona kadar koli med dogodkom. Potencialni delodajalci bodo lahko vaš karierni profil pregledali že pred začetkom Virtualnega kariernega dneva ter vas povabili h klepetu ali video srečanju na dan dogodka.

Zato se registrirajte zdaj in izpilite vaš karierni profil še danes!

Se vidimo na Virtualnem kariernem dnevu UP FAMNIT!

četrtek, 2. december 2021 Stanje svetovnih morij je alarmantno, intervju z dr. Andrejem Sovincem

Dr. Andrej Sovinc, docent na UP FAMNIT, ki v okviru Oddelka za biodiverziteto poučuje predmeta Ohranjanje kopenskih ekosistemov ter Zavarovana območja in trajnostna raba, je deležnikom strategije EUSAIR za Jadransko-jonsko regijo, pristojnim za kakovost okolja, predstavil študijo z naslovom »Analiza zavarovanih morskih (vodnih) območij v EUSAIR in predlogi korektivnih ukrepov«.

V okviru predstavitve se je ponudila tudi priložnost za intervju, v katerem je opozoril na alarmantno stanje svetovnih morij. Pri tem morja znotraj Jadransko-jonske regije niso izjema in imajo celo najnižji delež zavarovanih območij med vsemi regionalnimi morji v sredozemski regiji.

                               
                                                               (Foto: Zdravko Primožič/Fpa)

Konvencija ZN o biotski raznovrstnosti in Strategija EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030 sta zgolj dva izmed mnogih mednarodnih sporazumov, ki zahtevajo ohranjanje in trajnostno upravljanje morskega okolja. »Strategija EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030 postavlja ambiciozen cilj vzpostavitve vseevropskega omrežja naravnih območij na kopnem in na morju, ki bo vključeval pravno varstvo za vsaj 30 % kopnega, vključno s celinskimi vodami, in 30 % morja v Evropski uniji,« je povedal dr. Sovinc in dodal, da bo od tega tretjina območij oziroma 10 % kopnega in 10 % morja vključenih v stroga zavarovana območja.

Dr. Sovinc se je v intervjuju dotaknil tudi teme razlikovanja med strogo zavarovanimi in delno zavarovanimi območji, pri čemer je izpostavil, da je vrednost strogo zavarovanih območij v morskem okolju nekajkrat večja kot vrednost manj strogo zavarovanih območij, v katerih je ribolov dovoljen. »Ponekod so ribje populacije v morju že tako izropane, da ni druge učinkovite rešitve, kot da se ustanavlja strogo zavarovana območja, v katerih se rib ne lovi, da se lahko razvijejo jedra, iz katerih se te živali lahko širijo.«

Celoten intervju, v katerem je dr. Sovinc med drugim odgovoril tudi na vprašanja o vplivu turizma in finančnem vidiku zagotavljanja spoštovanja ureditve na zavarovanih območjih si lahko preberete tukaj.

Vir: www.mediaspeed.net

sreda, 1. december 2021 Vabljeni k ogledu videoposnetka drugega predavanja Famnitovih Izletov v matematično vesolje

Drugo predavanje letošnjega cikla Famnitovih Izletov v matematično vesolje je po dolgem času spet potekalo v hibridni obliki.

Ob upoštevanju nekaterih klasičnih problemov je dr. Clément Dallard (UP FAMNIT in UP IAM) obravnaval vprašanje P proti NP, njegove teoretične in praktične posledice ter različne pristope k reševanju problemov, za katere ne poznamo učinkovitih algoritmov.

       

Vabimo vas k ogledu prosojnic in videoposnetka drugega predavanja.

       

Naslednji dogodek bo v sredo, 19. januarja 2022, ob 18.00. Dr. Lara Lusa bo izvedla predavanje z naslovom Od podatkov do informacije: statistično razmišljanje v vsakdanjem življenju.

                 

Več o letošnjem programu, predavateljih in posameznih predavanjih si lahko preberete na tej povezavi.