Novice - Arhiv

ponedeljek, 21. december 2009 Programa Biopsihologija in Aplikativna kineziologija akreditirana

UP FAMNIT obvešča, da je bilo za dodiplomska študijska programa Biopsihologija in Aplikativna kineziologija pridobljeno soglasje Sveta RS za visoko šolstvo ter da sta programa akreditirana. Izvajala se bosta prvič v akademskem letu 2010-11.

Več informacij o obeh študijskih programih na podstraneh:

• Biopsihologija
• Aplikativna kineziologija

petek, 18. december 2009 Raziskovalni uspeh UP FAMNIT in Univerze na Primorskem: objava v reviji Science

 

Raziskovalec in predavatelj dr. Aljaž Ule, docent na  Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) je vodilni avtor članka v zadnji številki (izid 18. 12. 2009) vrhunske znanstvene revije Science. Ta je skupaj z revijo Nature eno od šestih meril, na podlagi katerih se univerze razvrščajo po uspešnosti na šanghajski lestvici najboljših univerz sveta. 

 

Članek z naslovom »Indirect Punishment and Generosity Towards Strangers« (»Posredno kaznovanje in dobrodelnost do neznancev«) je nasploh prvi, v katerem avtor s katere koli slovenske ustanove v tej reviji opisuje družboslovno raziskavo. Z razvojem matematike v teoriji iger ter družboslovnih laboratorijskih poskusov v zadnjih desetletjih so se ekonomske in ostale družboslovne raziskave približale merilom pozitivne znanosti, ki je potrebna za objave v vrhunskih revijah Science in Nature.

 

Članek opisuje vrsto ekonomskih laboratorijskih poskusov, v katerih prostovoljci igrajo ekonomsko igro posrednega obdarovanja in kaznovanja. V igri lahko vsak posameznik v vsaki potezi del svojega denarja porabi za obdarovanje ali kaznovanje neznanega prejemnika med udeleženci, ali pa ves denar obdrži zase. Pred odločitvijo se seznani s prejemnikovimi dejanji v nekaterih prejšnjih potezah, kar omogoči nagrajevanje dobrodelnih in kaznovanje sebičnih neznancev v laboratoriju. Poskusi so pokazali, da je nagrajevanje dobrodelnih neznancev bolj dobičkonosno od sebičnosti, sebičnost pa se je izplačala le, kadar kaznovanje v poskusu ni bilo omogočeno.

 

Dr. Aljaž Ule, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) predava teorijo iger in mikroekonomijo. Objava v reviji Science je zanj že njegova druga (prva l. 2003).

 

Raziskovalni uspeh je rezultat prizadevanj dekana UP FAMNIT prof. Dragana Marušiča, da bi na fakulteti dal večji poudarek na raziskovalnem delu ter na raziskovalno študijskih področjih naravoslovja in družboslovja, ki bodo v prihodnosti najbolj relevantna. 

 

 

O ČLANKU

 

»Indirect Punishment and Generosity Towards Strangers« 

(»Posredno kaznovanje in dobrodelnost do neznancev«)

 

Recept za dobrodelnost: veliko korenčkov in nekaj palic

 

V prihajajočem prazničnem času ne obdarujemo le naših najbližjih. Poleg dobrodelnih institucij, kot sta Karitas in Unicef, je od naših donacij odvisno tudi mnogo posameznikov, ki po ulicah zbirajo prostovoljne prispevke zase ali za pomoč drugim. Običajno je, da dar kovanca ali dveh pri prisotnih vzbudi odobravanje. Kdor pa brezdomcu zabrusi grdo besedo, bo od mimoidočih verjetno prejel očitke in grde poglede.  

 

Članek dr. Aljaža Uleta, ki je izšel v zadnji številki (izid 18.12.2009) priznane znanstvene revije Science, preučuje pomen takšnega posrednega kaznovanja za obdarovanje in sodelovanje med neznanci. 

 

Članek opisuje vrsto ekonomskih laboratorijskih poskusov, v katerih prostovoljci igrajo ekonomsko igro posrednega obdarovanja in kaznovanja. V igri lahko vsak posameznik v vsaki potezi del svojega denarja porabi za obdarovanje ali kaznovanje neznanega prejemnika med udeleženci, ali pa ves denar obdrži zase. Pred odločitvijo se seznani s prejemnikovimi dejanji v nekaterih prejšnjih potezah, kar omogoči nagrajevanje dobrodelnih in kaznovanje sebičnih neznancev v laboratoriju. Poskusi so pokazali, da je nagrajevanje dobrodelnih neznancev bolj dobičkonosno od sebičnosti, sebičnost pa se je izplačala le, kadar kaznovanje v poskusu ni bilo omogočeno.

 

 

O AVTORJU

 

Doc. dr. Aljaž Ule je zaključil študij uporabne matematike na Univerzi v Ljubljani ter doktoriral leta 2005 na Fakulteti za ekonomijo in ekonometriko Univerze v Amsterdamu, kjer deluje kot docent in raziskovalec. Od leta 2007 sodeluje z Univerzo na Primorskem, kjer na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru predava teorijo iger ter mikroekonomijo na študijskem programu Matematika v ekonomiji in financah. Kot gostujoči raziskovalec je deloval na univerzah New York University, Universita Autonoma de Barcelona in inštitutu California Institute of Technology (Caltech), leta 2003 pa je z vabljenim predavanjem predstavljal mlade ekonomiste držav Beneluksa na prestižni konferenci European Winter Meeting of the Econometric Society. Leta 2003 je skupaj s svojim bratom Jernejem Uletom objavil svoj prvi članek v reviji Science, leta 2008 pa je pri ugledni založbi Springer izdal tudi samostojno znanstveno monografijo. 

 

Dr. Ule se ukvarja s teorijo iger, mladim področjem matematike, ki opisuje in analizira odločanje v okoljih, kjer vsak izmed množice posameznikov neodvisno sprejema odločitve, ki imajo posledice za celo skupino. Odločanje v takšnih »strateških okoljih« ni enostavno, saj mora vsak posameznik predvideti, kako se bodo odločali njegovi nasprotniki. Kljub tej kompleksnosti pa je mogoče s preprostimi matematičnimi postopki določiti odločanje vseh udeležencev. Za to presenetljivo ugotovitev je John Nash leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za ekonomske znanosti. Teorija iger se danes uporablja med drugim v analizi tržne konkurence, volilnih tekem, mednarodnih odnosov in dinamike živalskih populacij. 

 

Dr. Ule pri svojih raziskavah uporablja tudi laboratorijske poskuse, ki so v zadnjih 20 letih postali eno najmočnejših orodij za ekonomsko raziskovanje. Takšni poskusi omogočajo preverjanje ekonomskih teorij v kontroliranih laboratorijskih okoljih in pogosto lahko nadomestijo eksperimentiranje s celotnim gospodarstvom. V zadnjih letih ekonomski raziskovalci to metodologijo aplicirajo tudi na ostale družbene vede in v laboratoriju preučujejo volilno odločanje, dinamiko družbenih mrež ter naravo medčloveških odnosov. Nobelova nagrada za ekonomske znanosti je bila za razvoj in uporabo teorije iger podeljena v letih 1994, 2004 in 2007, za uporabo laboratorijskih poskusov pa v letih 2001 in 2009.

 

Aljaž Ule se v svojem raziskovalnem delu posveča problematikam zaupanja in sodelovanja, oblikovanja ekonomskih institucij, izbire partnerjev in sodelavcev ter dinamiki družbenih mrež. 

 

 

 

O FAKULTETI

 

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije je bila na Univerzi na Primorskem v Kopru ustanovljena v letu 2006. Dr. Aljaž Ule, ki raziskovalno deluje na področju matematike, družboslovja in eksperimentalne ekonomije, deluje v raziskovalnem programu Algebra, diskretna matematika, verjetnostni račun in teorija iger, enem od sedmih raziskovalnih programov iz matematike v Sloveniji, ki ga vodi prof. Dragan Marušič, dekan UP FAMNIT. Matematično jedro, v katerem tudi deluje dr. Ule, je eden glavnih svetovnih centrov za algebraično teorijo grafov poleg podobnih centrov na Kitajskem, v Južni Koreji in Avstraliji. Algebraična teorija grafov, ena najbolj propulzivnih vej sodobne matematike, proučuje algebraične aspekte simetrije, še posebej avtomorfizme kombinatoričnih objektov, kar ima široko uporabo v teoretičnem računalništvu, kemiji in genetiki. 

 

Fakulteta je usmerjena v razvoj in vzpodbujanje vrhunskih raziskovalno-razvojnih projektov in programov na področju naravoslovja in interdisciplinarnih znanosti (matematika; računalništvo in informacijske tehnologije; matematika v ekonomiji in financah, biodiverziteta, biotehnika, bioinformatika; ekologija; sistemska biologija; morska biologija; aplikativna kineziologija; biopsihologija). Na teh področjih fakulteta ponuja in razvija mono- in  interdisciplinarne ter mednarodne študijske programe. 

 

sreda, 16. december 2009 Seminar MARA

V ponedeljek, 21.12.2009, bosta ob 15.30 uri v računalniški učilnici (matematika) in ob 16.00 uri predavalnici Pošta (računalništvo) Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper predavanji v okviru skupnega SEMINARJA ZA MATEMATIČNE IN RAČUNALNIŠKE ZNANOSTI Oddelka za matematiko in računalništvo UP FAMNIT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PINT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PEF ter Oddelkov za matematiko in teoretično računalništvo IMFM.

Predavalnica Pošta ob 16.00

Predavatelj: Matjaž Kljun, FAMNIT

Povzetek:
Danes se z razmahom tehnologije naši podatki nahajajo tako v realnem, kot v digitalnih svetovih (namizni, prenosni računalnik, mobilni pametni telefoni, dlančniki ...). Nekaj naših osebnih in zasebnih podatkov upravljajo drugi. A veliko podatkov upravljamo sami. Poleg tega, da se podatki nahajajo na različnih napravah, se na vsaki napravi nahajajo v različnih oblikah (e-pošta, datoteke, spletni zaznamki).
Na predavanjih si bomo pogledali nekaj poskusov uokvirjanja področja, značilnosti in težave pri upravljanju podatkov.

Računalniška učilnica ob 15.30

Predavatelj: Maja Kovač

Naslov: Uvod v grupne kolobarje - Moduli in algebre

Povzetek:
V študijskem letu 2009/10 bomo v okviru matematičnega dela Seminarja MARA obravnavali vsebino
knjige C.P. Milies, S.K. Sehgal, An introduction to group rings, Kluwer Academic Publisher, 2002.
Na tokratnem predavanju bomo obravnavli poglavje o modulih in algebrah.

Vabljeni!

sreda, 16. december 2009 Odkod najnižja stopnja gibalnih sposobnosti ljudi v zgodovini?

torek, 15. december 2009 S problemi teorije števil do nesmrtnosti

V petek, 11. decembra, se je v prostorih Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem odvijalo četrto predavanje cikla FAMNITovi Izleti v matematično vesolje. V predavanju z naslovom Na kratko o teoriji števil je doc. dr. Primož Šparl z Univerze v Ljubljani udeležence popeljal skozi večtisočletno zgodovino teorije števil, od egipčanskih in grških pa vse do sodobnih matematikov. 

Že od davnine so števila in z nimi povezana vprašanja predstavljala izziv tudi za največje ume, ki so se lotevali najtrših problemov v upanju, da jim bo rešitev kakega takega problema prinesla nesmrtnost. Nekaterim je to uspelo. Pitagora, Evklid, Diofant, Fermat, Euler, Gauss, Hardy, Ramanujan so le nekatera izmed imen matematikov, ki so pripomogli k razvoju teorije števil. Nesmrtnost si je leta 1995 zagotovil tudi Andrew Wiles, saj je dokazal t.i. Fermatov zadnji izrek, in sicer po več kot 350 letih, odkar ga je Fermat zapisal na rob svoje kopije Diofantove Aritmetike. 

Dr. Šparl je na predavanju poudaril, da je mnogo problemov teorije števil povsem elementarnih in lahko razumljivih, in to ponazoril z vrsto domnev. Med drugim je omenil znano Goldbachovo domnevo, ki pravi, da je moč vsako sodo število, večje od 2, zapisati kot vsoto dveh praštevil. Te domneve iz 18. stoletja še do danes ni nihče dokazal ali ovrgel. S pomočjo sodobne računalniške tehnologije pa v tem trenutku gotovo nekje na svetu poteka lov za novim največjim znanim praštevilom.

Predavatelj je zanimivo številsko popotovanje sklenil z domnevo o praštevilskih dvojčkih; ta pravi, da obstaja neskončno mnogo parov praštevil, ki se razlikujeta le za 2. Čeprav so prenekateri problemi teorije števil na videz povsem akademske narave, pa njihova rešitev pogosto najde nadvse koristno uporabo tudi izven področja matematike. Teorija števil je danes nepogrešljiva sestavina v kriptografiji, ki med drugim poskrbi za to, da elektronska sporočila lahko preberejo le tisti, ki so jim namenjena. Brez kriptografije si tudi ne gre predstavljati sodobne, internetno zasnovane ekonomije.

Cilj cikla  je na poljuden način predstaviti zanimive matematične probleme in s tem prispevati k širjenju poljudnoznanstvene kulture na Primorskem. Naslednje predavanje bo 15. januarja, predaval bo dr. Martin Milanič, naslov predavanja je: Iskanje filogenetskih dreves: smo matematiki in opice v sorodu? Med drugim bomo izvedeli, kako ugotoviti verodostojno zgodovino razvoja vrst, ki jih danes najdemo na našem planetu.

Foto: Pavel Fičur

petek, 11. december 2009 Nastopno predavanje dr. Terška: o modelu slovenske ustavne demokracije

 V torek, 15.12. ob 9h bo dr. Andraž Teršek, predstojnik Centra za povezano znanost in razvoj na UP PINT imel predavanje za izvolitev v naziv docenta z naslovom:

KAKŠEN JE MODEL SLOVENSKE USTAVNE DEMOKRACIJE IN ZAKAJ JE TO POMEMBNO? 

Predavanje bo potekalo na UP Famnit (predavalnica Pošta).

Vabljeni!

četrtek, 10. december 2009 Seminar MARA

V ponedeljek, 14.12.2009, bosta ob 16. uri v računalniški učilnici (matematika) in predavalnici Pošta (računalništvo) Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper predavanji v okviru skupnega SEMINARJA ZA MATEMATIČNE IN RAČUNALNIŠKE ZNANOSTI Oddelka za matematiko in računalništvo UP FAMNIT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PINT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PEF ter Oddelkov za matematiko in teoretično računalništvo IMFM.

Predavalnica Pošta

Predavatelj: Vitomir Štruc, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

Naslov: Uporaba Gaborjevih filtrov v sistemih za samodejno razpoznavanje obrazov

Povzetek:
Biometrija je veda, ki proučuje postopke samodejnega razpoznavanja ljudi na podlagi njihovih fizioloških in/ali vedenjskih značilnostih. Pri tem z izrazom (biometrična) značilnost označujemo vsako merljivo človeško karakteristiko, ki jo lahko kvantitativno opišemo bodisi v obliki časovne vrste, slike, ali množice neodvisnih meritev. Primeri teh značilnosti obsegajo prstne odtise, šarenico, dlani, obraz, glas, hoj, način podpisovanja, itd. Navkljub velikemu število človeških značilnosti uporabljenih za namene samodejnega razpoznavanja oseb, pa med najbolj perspektivne biometrične tehnologije spadajo sistemi za samodejno razpoznavanje obrazov. Ti sistemi se odlikujejo pa zmožnosti razpoznavanja na daljavo, neintruzivnem zajemu podatkov in številnih možnostih uporabe v forenziki, sistemih za omejevanje dostopa do prostorov, zgradb in držav, komunikaciji človek-stroj ali pametnih okoljih. V predevanju bomo predstavili kratek pregled obstoječih postopkov, ki se uporabljajo na področju samodejnega razpoznavanja obrazov, s poudarkom na holističnih metodah in metodah, ki temeljijo na uporabi Gaborjevih valčkov. V pregledu bomo izpostavili pomanjkljivosti obstoječih pristopov razpoznavanja in ideje kako jih odpraviti. Predstavili bomo nove metode, ki uporabljajo »ortogonalne« Gaborjeve valčke, fazno informacijo pridobljeno s filtriranjem slike z množico Gaborjevih valčkov in druge. Na koncu bomo na kratko opisali še sistem za samodejno razpoznavanje obrazov, ki temelji na predstavljenih metodah in je na letošnjem tekmovanju v razpoznavanju obrazov zasedel prvo mesto. Predavanje bomo zaključili z napotki za nadaljnje delo.

Računalniška učilnica

Predavatelj: Petra Kercman

Naslov: Uvod v grupne kolobarje - Kolobarji in ideali (nadaljevanje)

Povzetek:
V študijskem letu 2009/10 bomo v okviru matematičnega dela Seminarja MARA obravnavali vsebino knjige C.P. Milies, S.K. Sehgal, An introduction to group rings, Kluwer Academic Publisher, 2002.
Na tokratnem predavanju bomo nadaljevali z obravnavo poglavja o kolobarjih in idealih.

Vabljeni!

torek, 8. december 2009 Famnitovi izleti: o teoriji števil

V petek 11. decembra 2009 ob 18. uri vas vabimo na predavanje dr. Primoža Šparla s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Na kratko o teoriji števil. 

Vsebina:

Marsikdo ob besedi matematika pomisli zgolj na števila in računanje z njimi, kar je daleč od resnice. Seveda pa so števila v matematiki zelo pomembna. Veja matematike, ki ji pravimo teorija števil, je zelo bogata in sega daleč nazaj v zgodovino. V njej so našli izzive številni znameniti matematiki, četudi se je zdelo, da nima prave uporabne vrednosti in predstavlja predvsem neke vrste umetnost. Dvajseto stoletje je to postavilo na glavo, saj je teorija števil osnova za številne algoritme s praktično uporabo v računalništvu. 

V tem predavanju si bomo ogledali nekaj drobcev te bogate teorije. Pri našem kratkem sprehodu skozi zgodovino teorije števil bomo začeli pri davnem letu 1650 p. n. š., omenili pa bomo tudi nekatere nedavne dosežke na tem področju.

Predavanje bo potekalo v Veliki predavalnici na UP FAMNIT, Glagoljaška 8 V Kopru.

Predavanje je del cikla poljudno-znanstvenih matematičnih predavanj Famnitovi izleti v matematično vesolje, namenjenih dijakom, študentom in splošni javnosti, s katerimi Famnit vzpostavlja kulturo poljudno-znanstvene komunikacije na Obali.

Vabljeni!

Slike s prešnjega predavanja v okviru Izletov, ki ga je imel mag. Boštjan Kuzman, si lahko ogledate v fotogaleriji.

četrtek, 3. december 2009 Seminar MARA

V ponedeljek, 7.12.2009, bosta ob 16. uri v mali predavalnici (matematika) in predavalnici Pošta (računalništvo) Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper predavanji v okviru skupnega SEMINARJA ZA MATEMATIČNE IN RAČUNALNIŠKE ZNANOSTI Oddelka za matematiko in računalništvo UP FAMNIT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PINT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PEF ter Oddelkov za matematiko in teoretično računalništvo IMFM.

Predavalnica Pošta

Predavatelj: dr. Petr Homola (Charles University in Prague):

Naslov predavanja:
Machine Translation Between Related Languages
Strojno prevajanje sorodnih jezikov
Překlad mezi příbuznými jazyky

Abstract:
We present a hybrid approach of machine translation between closely related languages. We describe a method of combining a simple shallow parser for the source language with a stochastic ranker of sentences in the target language. The ranker exploits a simple stochastic model of the target language and its main task is to choose the best translation among those provided by the system.

Affiliations:
Department of Computational Linguistics, Universität des Saarlandes, Saarbrücken Institute of Formal and Applied Lingustics, Univerzita Karlova, Praha Research areas: rule-based machine translation shallow NLP

Mala predavalnica:

Predavatelj: Jana Kosec

Naslov: Uvod v grupne kolobarje - Kolobarji in ideali (nadaljevanje)

Povzetek:
V študijskem letu 2009/10 bomo v okviru matematičnega dela Seminarja MARA obravnavali vsebino
knjige C.P. Milies, S.K. Sehgal, An introduction to group rings, Kluwer Academic Publisher, 2002.
Na tokratnem predavanju bomo nadaljevali z obravnavo poglavja o kolobarjih in idealih.

Vabljeni!