Raziskovalec in predavatelj dr. Aljaž Ule, docent na  Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) je vodilni avtor članka v zadnji številki (izid 18. 12. 2009) vrhunske znanstvene revije Science. Ta je skupaj z revijo Nature eno od šestih meril, na podlagi katerih se univerze razvrščajo po uspešnosti na šanghajski lestvici najboljših univerz sveta. 

 

Članek z naslovom »Indirect Punishment and Generosity Towards Strangers« (»Posredno kaznovanje in dobrodelnost do neznancev«) je nasploh prvi, v katerem avtor s katere koli slovenske ustanove v tej reviji opisuje družboslovno raziskavo. Z razvojem matematike v teoriji iger ter družboslovnih laboratorijskih poskusov v zadnjih desetletjih so se ekonomske in ostale družboslovne raziskave približale merilom pozitivne znanosti, ki je potrebna za objave v vrhunskih revijah Science in Nature.

 

Članek opisuje vrsto ekonomskih laboratorijskih poskusov, v katerih prostovoljci igrajo ekonomsko igro posrednega obdarovanja in kaznovanja. V igri lahko vsak posameznik v vsaki potezi del svojega denarja porabi za obdarovanje ali kaznovanje neznanega prejemnika med udeleženci, ali pa ves denar obdrži zase. Pred odločitvijo se seznani s prejemnikovimi dejanji v nekaterih prejšnjih potezah, kar omogoči nagrajevanje dobrodelnih in kaznovanje sebičnih neznancev v laboratoriju. Poskusi so pokazali, da je nagrajevanje dobrodelnih neznancev bolj dobičkonosno od sebičnosti, sebičnost pa se je izplačala le, kadar kaznovanje v poskusu ni bilo omogočeno.

 

Dr. Aljaž Ule, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) predava teorijo iger in mikroekonomijo. Objava v reviji Science je zanj že njegova druga (prva l. 2003).

 

Raziskovalni uspeh je rezultat prizadevanj dekana UP FAMNIT prof. Dragana Marušiča, da bi na fakulteti dal večji poudarek na raziskovalnem delu ter na raziskovalno študijskih področjih naravoslovja in družboslovja, ki bodo v prihodnosti najbolj relevantna. 

 

 

 

 

 

V prihajajočem prazničnem času ne obdarujemo le naših najbližjih. Poleg dobrodelnih institucij, kot sta Karitas in Unicef, je od naših donacij odvisno tudi mnogo posameznikov, ki po ulicah zbirajo prostovoljne prispevke zase ali za pomoč drugim. Običajno je, da dar kovanca ali dveh pri prisotnih vzbudi odobravanje. Kdor pa brezdomcu zabrusi grdo besedo, bo od mimoidočih verjetno prejel očitke in grde poglede.  

 

Članek dr. Aljaža Uleta, ki je izšel v zadnji številki (izid 18.12.2009) priznane znanstvene revije Science, preučuje pomen takšnega posrednega kaznovanja za obdarovanje in sodelovanje med neznanci. 

 

Članek opisuje vrsto ekonomskih laboratorijskih poskusov, v katerih prostovoljci igrajo ekonomsko igro posrednega obdarovanja in kaznovanja. V igri lahko vsak posameznik v vsaki potezi del svojega denarja porabi za obdarovanje ali kaznovanje neznanega prejemnika med udeleženci, ali pa ves denar obdrži zase. Pred odločitvijo se seznani s prejemnikovimi dejanji v nekaterih prejšnjih potezah, kar omogoči nagrajevanje dobrodelnih in kaznovanje sebičnih neznancev v laboratoriju. Poskusi so pokazali, da je nagrajevanje dobrodelnih neznancev bolj dobičkonosno od sebičnosti, sebičnost pa se je izplačala le, kadar kaznovanje v poskusu ni bilo omogočeno.

 

 

 

Doc. dr. Aljaž Ule je zaključil študij uporabne matematike na Univerzi v Ljubljani ter doktoriral leta 2005 na Fakulteti za ekonomijo in ekonometriko Univerze v Amsterdamu, kjer deluje kot docent in raziskovalec. Od leta 2007 sodeluje z Univerzo na Primorskem, kjer na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru predava teorijo iger ter mikroekonomijo na študijskem programu Matematika v ekonomiji in financah. Kot gostujoči raziskovalec je deloval na univerzah New York University, Universita Autonoma de Barcelona in inštitutu California Institute of Technology (Caltech), leta 2003 pa je z vabljenim predavanjem predstavljal mlade ekonomiste držav Beneluksa na prestižni konferenci European Winter Meeting of the Econometric Society. Leta 2003 je skupaj s svojim bratom Jernejem Uletom objavil svoj prvi članek v reviji Science, leta 2008 pa je pri ugledni založbi Springer izdal tudi samostojno znanstveno monografijo. 

 

Dr. Ule se ukvarja s teorijo iger, mladim področjem matematike, ki opisuje in analizira odločanje v okoljih, kjer vsak izmed množice posameznikov neodvisno sprejema odločitve, ki imajo posledice za celo skupino. Odločanje v takšnih »strateških okoljih« ni enostavno, saj mora vsak posameznik predvideti, kako se bodo odločali njegovi nasprotniki. Kljub tej kompleksnosti pa je mogoče s preprostimi matematičnimi postopki določiti odločanje vseh udeležencev. Za to presenetljivo ugotovitev je John Nash leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za ekonomske znanosti. Teorija iger se danes uporablja med drugim v analizi tržne konkurence, volilnih tekem, mednarodnih odnosov in dinamike živalskih populacij. 

 

Dr. Ule pri svojih raziskavah uporablja tudi laboratorijske poskuse, ki so v zadnjih 20 letih postali eno najmočnejših orodij za ekonomsko raziskovanje. Takšni poskusi omogočajo preverjanje ekonomskih teorij v kontroliranih laboratorijskih okoljih in pogosto lahko nadomestijo eksperimentiranje s celotnim gospodarstvom. V zadnjih letih ekonomski raziskovalci to metodologijo aplicirajo tudi na ostale družbene vede in v laboratoriju preučujejo volilno odločanje, dinamiko družbenih mrež ter naravo medčloveških odnosov. Nobelova nagrada za ekonomske znanosti je bila za razvoj in uporabo teorije iger podeljena v letih 1994, 2004 in 2007, za uporabo laboratorijskih poskusov pa v letih 2001 in 2009.

 

Aljaž Ule se v svojem raziskovalnem delu posveča problematikam zaupanja in sodelovanja, oblikovanja ekonomskih institucij, izbire partnerjev in sodelavcev ter dinamiki družbenih mrež. 

 

 

 

 

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije je bila na Univerzi na Primorskem v Kopru ustanovljena v letu 2006. Dr. Aljaž Ule, ki raziskovalno deluje na področju matematike, družboslovja in eksperimentalne ekonomije, deluje v raziskovalnem programu Algebra, diskretna matematika, verjetnostni račun in teorija iger, enem od sedmih raziskovalnih programov iz matematike v Sloveniji, ki ga vodi prof. Dragan Marušič, dekan UP FAMNIT. Matematično jedro, v katerem tudi deluje dr. Ule, je eden glavnih svetovnih centrov za algebraično teorijo grafov poleg podobnih centrov na Kitajskem, v Južni Koreji in Avstraliji. Algebraična teorija grafov, ena najbolj propulzivnih vej sodobne matematike, proučuje algebraične aspekte simetrije, še posebej avtomorfizme kombinatoričnih objektov, kar ima široko uporabo v teoretičnem računalništvu, kemiji in genetiki. 

 

Fakulteta je usmerjena v razvoj in vzpodbujanje vrhunskih raziskovalno-razvojnih projektov in programov na področju naravoslovja in interdisciplinarnih znanosti (matematika; računalništvo in informacijske tehnologije; matematika v ekonomiji in financah, biodiverziteta, biotehnika, bioinformatika; ekologija; sistemska biologija; morska biologija; aplikativna kineziologija; biopsihologija). Na teh področjih fakulteta ponuja in razvija mono- in  interdisciplinarne ter mednarodne študijske programe.