petek, 30. september 2022 UP Famnit sodeluje pri projektu ReNature za obnovo mokrišč in travišč

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije je eden izmed partnerjev pri projektu ReNature – obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. 

Pri projektu, katerega vodilni partner je Javni zavod Park Škocjanske jame, poleg UP Famnit sodelujejo še Občina Pivka, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Norveški inštitut za raziskovanje narave (NINA).

Javni zavod Park Škocjanske jame bo v okviru ReNature na širšem območju Brkinov obnovil 8 kalov in velban studenec, vkopan in obokan izvir, ki je značilen za Brkine. Ena od pomembnejših dejavnosti vodilnega partnerja je med drugim vzpodbujanje in organiziranje raziskovalnega dela, ter sodelovanje pri njem. 

Po letošnjem uspešnem pričetku izvajanja projekta ReNature v maju, so se sredi preteklega meseca, med 12. in 15. septembrom 2022, na uradnem dogodku srečali projektni partnerji, in sicer na območju Škocjanskih jam. Poleg organizacije dela partnerjev, je bil dogodek namenjen tudi  ogledu projektnih območij in spoznanju širšega območja Brkinov, doline reke Reke, Košanske doline in Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.

Projekt v vrednosti 1.196.385,00 € bo trajal dve leti, njegov rezultat pa bo obnovitev 45 ha travnikov in visokodebelnih sadovnjakov ter 8 kalov in velban studenca na območju Brkinov, Vremščice in Košanske doline. Sofinancirajo ga Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP 2014 -2021 ter Republika Slovenija.

ReNature se izvaja v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, v sklopu Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb – Boljša usposobljenost za upravljanje ekosistemov.

Namen projekta in vloga UP Famnit

Travniške in mokriščne ekosisteme zelo hitro izgubljamo. Ker so ta območja zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000, bomo z njihovo obnovo v projektu ReNature prispevali k blaženju podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti.

Več 10 ha travnikov na območju Vremščice bo obnovila Veterinarska fakulteta v sodelovanju z Agrarno skupnostjo Gabrče, v Košanski dolini pa bo travniške površine obnavljala Občina Pivka.

Strokovnjaki UP Famnit (Oddelek za biodiverziteto) s področja biologije, ekologije in varstva narave ter partnerji Norveškega inštituta za raziskovanje narave bodo v projektu kartirali in popisali ekosistemske storitve (koristi človeka od lokalne krajine in narave), ki nam jih nudijo travniški in mokriščni ekosistemi. Ta območja opravljajo različne funkcije, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst, in človekovih dejavnosti. Zaradi podnebnih sprememb (suša, izhlapevanje, erozija, razpoke, poškodbe ruše …) in spremenjene rabe ter vnašanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali pa jih zelo hitro izgubljamo, zato so ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti, ki jih bodo partnerji izvedli do spomladi 2024, zelo pomemben del načrta.

Naši raziskovalci skupaj z ostalimi partnerji stremijo k ohranjanju kulturne krajine in s tem identitete našega prostora, novo znanje in izmenjava izkušenj pa je dobro izhodišče za nove raziskave o učinkih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe.

petek, 30. september 2022 OBJAVLJEN JE DODATNI RAZPIS ERASMUS+ (KA131) ZA ŠTUDIJSKO LETO 2022/2023

Objavljen je dodaten Erasmus+ razpis za študente za izmenjave v študijskem letu 2022/2023. Razpis omogoča prijave za študijske izmenjave ali izmenjave z namenom praktičnega usposabljanja v obdobju od 1.6.2022 do 30.9.2023.

Rok za oddajo prijave je 10. oktober 2022.

Razpis in več informacij so na voljo na tej povezavi.

• Navodilo za oddajo prijave so na voljo TUKAJ,
• možnosti sofinanciranja mobilnosti,
• seznam partnerskih institucij.

Vabljeni k prijavi!

petek, 30. september 2022 Od Lova za zakladom v Kopru do Evropske noči raziskovalcev v Izoli: ORIENTACIJSKI DNEVI 2022

Na Univerzi na Primorskem ob vsakem pričetku semestra organiziramo Orientacijske dneve, namenjene tujim študentom. Septembrski so običajno večji, saj se jih udeležijo tako redni študentje kot študentje na mednarodnih izmenjavah (na drugih pa večinoma slednji).

Orientacijski dnevi so priložnost, da tuji študentje spoznajo tako novo okolje kot tudi nove osebe, ki bodo del njihovega študijskega življenja. Tako so najprej spoznali ključne informacije o Univerzi na Primorskem – tako o okolju kot študiju. Pomemben del sprejema je tudi pomoč pri pripravi ustreznih obrazcev in listin za Upravno enoto.

Srečali so se s predstavniki ŠOUP-a, ki so jim podali pomembne informacije o obštudijskem dogajanju. Spoznali so prve besede v slovenskem jeziku in tutorje – tako na fakultetah kot predstavnike ESN (Erasmus Student Network), ki jih bodo podpirali s podajanjem informacij tekom študija.

Članica ESN, prostovoljka za organizacijo dogodkov, Jelena, študentka Biopsihologije na UP Famnit je bila med prostovoljci, ki so pomagali na prvi študijski dan: »Prvič sem pomagala v organizacijski ekipi na Orientacijskih dnevih in bila je resnično izjemna izkušnja, hvaležna sem za tako dragoceno izkušnjo, ki mi bo služila pri nadaljnjem delu in pa seveda možnosti, da sem spoznala in sodelovala s tako izjemnimi ljudmi.«

Svojo okolico so spoznali tako prek tradicionalnega Lova na zaklad po Kopru, med katerim spoznajo ključne točke za življenje in študij v mestu, pa tudi z obiskom aktivnosti v okviru Evropske noči raziskovalcev. Program zaokroži sobotni izlet v Škocjanske jame.

Letošnjih Orientacijskih dni se je udeležilo skoraj 230 študentov iz 23 držav. Največ tujih študentov, ki so se odločili za redni študij na Univerzi na Primorskem, je iz Severne Makedonije, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Med študenti, ki bodo pri nas preživeli semester iz programa mobilnosti, pa jih je največ iz Španije, Italije, Češke in Portugalske.

Sprejem je prikazan tudi v kratkem videu o dogajanju na prvi dan.

  
  
Utrinki z Lova za zakladom

Srečanje mednarodnih študentov s koordinatorjem dodiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika, doc. dr. Brankom Kavškom

Sprejem mednarodnih študentov na UP FAMNIT

Vsem želimo uspešen začetek študijskega leta!

sreda, 28. september 2022 Univerza na Primorskem sodeluje v novem evropskem projektu Biodiversity Genomics Europe

Kako z genetiko in genomiko upočasniti upad biodiverzitete po svetu

Univerza na Primorskem kot koordinatorica slovenskega konzorcija ERGA, ki je del evropskega konzorcija European Reference Genome Atlas (ERGA), sodeluje v projektu Biodiversity Genomic Europe (BGE), katerega namen je z genetskimi in genomskimi pristopi upočasniti izumiranje vrst in upadanje biodiverzitete po svetu.

Slovenski konzorcij povezuje osem slovenskih inštitucij, ki delujejo na področju molekularne ekologije in varstva narave: Univerzo na Primorskem, Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za varstvo okolja iz Velenja, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Nacionalni inštitut za biologijo, Gozdarski inštitut Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije.

Univerza na Primorskem sodeluje tudi kot partner z izkušnjami na področju državljanske znanosti (angl. Citizen Science), ki jih razvija znotraj projekta Step Change, financiranega s strani finančnega mehanizma Obzorje 2020.

Projekt, ki se uradno začenja prav danes, 28. septembra 2022, bo z novimi pristopi korenito spremenil ohranjanje vrst (conservation science), zatrjujejo znanstveniki. Pomen projekta primerjajo z nič več in nič manj kot Projektom človeški genom (Human Genome Project), za katerega je skupina znanstvenikov leta 2002 dobila Nobelovo nagrado za medicino.

Časa ni več na pretek. Kar četrtini vseh vrst na našem planetu – v grobem gre za živali, rastline in glive – grozi izumrtje, zaradi česar so ogroženi pridelava hrane, oskrba z vodo in cikli hranil. Genomika je eno od ključnih orožij v boju proti izumiranju, konzorcij BGE pa bo z novim načinom njene uporabe poskrbel za velikanski skok naprej.

Kljub stoletjem znanstvenih raziskav kar 80 odstotkov vseh vrst na svetu še vedno čaka, da jih znanstveniki odkrijejo in opišejo. A celo ko so vrste enkrat formalno opisane, je nekatere zaradi številnih podobnosti težko ločevati med sabo. Tu priskočita na pomoč genetika in genomika, ki bosta omogočili popis (t. i. mapiranje) sorodnosti in soodvisnosti med vrstami, v naslednji fazi pa bo mogoče tudi izoblikovati predvidevanja, kako se posamezniki in skupine utegnejo odzvati na spremembe v okolju. Znanstvenoraziskovalne ustanove v konzorciju BGE bodo to dosegle z uporabo dveh metod, ki temeljita na genskem zapisu v DNK: t. i. DNK črtne kode (DNA barcoding) in genomsko sekvenciranje (genome sequencing).   

Kaj so DNK črtne kode? Gre za tehnologijo, ki na podlagi kratkih sekvenc DNK razlikuje med različnimi vrstami – podobno kot se med sabo razlikujejo proizvodi v supermarketu, označeni vsak s svojo črtno kodo. Z genomskim sekvenciranjem pa po drugi strani pridobimo vrstni red nukleotidov v DNK za cel genom (celoten genski zapis organizma).

Foto: Royal Botanic Garden Edinburgh

Projekt BGE je vreden več kot 20 milijonov evrov, v njem pa sodeluje 29 držav. Slovenija tu nastopa kot ena od t. i. vročih točk biodiverzitete – območij z nenavadno visoko stopnjo biodiverzitete. Slovenija, kot vroča točka biodiverzitete, bo lahko v sklopu projekta določila celotne referenčne genome več kot 30-tih vrst, ki jih bodo izbrali raziskovalci iz članic slovenskega konzorcija.

Prof. dr. Elena Bužan (Univerza na Primorskem), ki je vodja projekta BGE za Slovenijo in koordinatorica odbora za Citizen Science pri ERGI, je povedala: »Zelo smo ponosni, da smo uspeli v zelo kratkem času povezati pravzaprav vse slovenske inštitucije, ki delujejo na področju genomike in varstva narave, v delujoči konzorcij in tako pripraviti naš predlog vključitve Slovenije kot vroče točke biodiverzitete. Menim, da je to začetek izjemnega sodelovanja tako na slovenskih kot evropskih in svetovnih tleh med raziskovalci, ki delujejo na področju genomike in biodiverzitete. Vsekakor bo projekt prispeval tudi k dvigu ozaveščenosti med različnimi deležniki (ministrstva, industrija, nevladne organizacije, državljani) o pomenu poznavanja genov in genomske biodiverzitete za pridobitev novih znanj za razvoj bioekonomije, kmetijstva in medicine, kakor tudi o pomenu genetske zasnove kot pomembnega dejavnika za prilagajanje vrst na prihajajoče okoljske spremembe. Nova znanja bodo močno okrepila vrednost raziskav, povezanost med raziskovalci in končnimi uporabniki raziskovalnih dosežkov ter, kar je morda najpomembnejše, tudi zaupanje med različnimi deležniki.«

Prof. dr. Elena Bužan

Več informacij je dostopnih tukaj.

ponedeljek, 26. september 2022 UP pridobila kar 6 novih ARRS projektov

Raziskovalci Univerze na Primorskem so uspešno pridobili nove raziskovalne projekte na Javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2022 Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). V okviru štirih temeljnih projektov in enega podoktorskega projekta bodo, raziskovalci UP Famnit in UP IAM, opravljali raziskovalno delo na področju matematike, računalništva, informacijskih znanosti in psihologije.

Vodje novo pridobljenih temeljnih projektov na UP Famnit so prof. dr. Dušanka Janežič, prof. dr. Martin Milanič, prof. dr. Enes Pasalic, prof. dr. Vladimir Batagelj in dr. Tina Podlogar s pridobljenim podoktorskim projektom. Na Univerzi na Primorskem je temeljni projekt pridobila še izr. prof. dr. Sabina Ličen s Fakultete za vede o zdravju (UP FVZ).

Temeljni raziskovalni projekti predvidevajo eksperimentalno oziroma teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih. Glede na to, da so med kriteriji za ocenjevanje projektov znanstvena odličnost raziskovalcev ter znanstvena, tehnološka in inovacijska odličnost samega projekta, je nov uspeh še ena potrditev kakovostnega dela raziskovalcev Univerze na Primorskem.

Rezultati razpisa so dosotopni na tej povezavi. 

Vsem raziskovalcem iskreno čestitamo in jim želimo uspešno delo!

Do konca leta 2025 bodo realizirani naslednji projekti, ki jih vodijo zaposleni na UP Famnit in UP IAM:

• Naslov: ProBiS-Fold pristop za določanje vezavnih mest za celoten strukturni človeški pro-teom pri odkrivanju zdravil 
• Področje: Računalniško intenzivne metode in aplikacije
• Tip projekta: temeljni - manjši
• Vodilna raziskovalna organizacija: UP Famnit
• Vodja: prof. dr. Dušanka Janežič
• Partnerji: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Kemijski Inštitut

Pristop ProBiS-Fold, na katerem temelji spletni strežnik ProBiS-Fold, bo kot prvič omogočil iskanje interakcij med večino človeških proteinskih struktur ne omejenih zgolj na strukture iz Protein Data Base, napovedovanje selektivnosti in vezave ligandov ter opazovanje učinkov ohranjene vode in različic zaporedja o vezavi liganda, kar bo omogočilo preseči človekovo vpletenost pri razvoju zdravil. To delo bo znanstveni skupnosti zagotovilo prosto dostopen, vsestranski strežnik, ki ga bodo raziskovalci in kliniki zlahka uporabljali iz spleta za odkrivanje molekul, ki se vežejo na preučevane proteine. Naša orodja ProBiS bodo omogočila kombiniranje več sicer nepovezanih raziskovalnih področij, npr. graf teoretični pristopi, študije genskih variacij, študij proteinskih struktur in simulacije molekulske dinamike.

• Naslov: Drevesno neodvisnostno število grafov
• Področje: Matematika
• Tip projekta: temeljni - manjši
• Vodilna raziskovalna organizacija: UP Famnit
• Vodja: prof. dr. Martin Milanič
• Partnerji: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu

Naši preliminarni rezultati nakazujejo, da je drevesno neodvisnostno število pomemben dodatek v zbirko orodij v strukturni in algoritmični teoriji grafov. Ne tvori le skupne posplošitve drevesne širine in tetivnosti, ampak je povezano tudi s slavno domnevo Erdősa in Hajnala in s hitro razvijajočo se teorijo hi-omejenosti. Vse te motivacije vodijo do glavnega cilja predlaganega projekta: temeljite študije drevesnega neodvisnostnega števila, s končnim ciljem razvoja teorije te nove invariante grafov. Naš cilj je raziskati številna pomembna vprašanja, razdeljena na dve medsebojno povezani raziskovalni temi (Tema 1: temelji, Tema 2: izboljšave), vsaka z več podnalogami. Pričakujemo, da bo predlagan projekt dodatno utemeljil uporabnost drevesnega neodvisnostnega števila in z njim povezanih širinskih parametrov grafov, kar bo pripomoglo k povečanemu razumevanju strukturnih lastnosti (tw, omega)-omejenih razredov grafov in računske kompleksnosti različnih grafovskih optimizacijskih problemov na takih razredih.

• Naslov: Določeni kombinatorični objekti v spektralni domeni - križiščna analiza
• Področje: Matematika
• Tip projekta: temeljni - manjši 
• Vodilna raziskovalna organizacija: UP Famnit
• Vodja: prof. dr. Enes Pasalic
• Partnerji: Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič

Glavni cilj tega projekta je zagotoviti nadaljnjo analizo nekaterih kombinatornih objektov, ki so ključnega pomena v kriptografiji in ki izhajajo iz nekaterih težkih problemov v diskretni matematiki, ki vključujejo diskretne eksponentne vsote. Natančneje, obstajajo posebni razredi polinomo končnimi polji, ki imajo izjemne (optimalne) lastnosti glede na dve dobro uveljavljeni kriptoanalitični metodi, diferencialno in linearno kriptoana razredi funkcij (oz. polinomov) se imenujejo APN funkcije (skoraj popolnoma nelinearne – almost perfect nonlinear) in AB funkcije (skoraj ukri– almost bent), katerih splošne metode načrtovanja še niso bile razvite. Končni cilj je raziskati obnašanje komponentnih funkcij v spektralni domeni in razviti nekaj teoretičnih rezultatov, vezanih na načrtovanje AB in APN funkcij.

• Naslov: Višjestopenjske bibliografske storitve
• Področje: Informacijska znanost in bibliotekarstvo
• Tip projekta: temeljni - manjši  
• Vodilna raziskovalna organizacija: UP Famnit
• Vodja: prof. dr. Vladimir Batagelj
• Partnerji: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko

Cilji projekta vključujejo identifikacijo potencialnih storitev višje stopnje, razvoj več prototipnih bibliografskih analiz in ustreznih orodij, v skladu s potrebami izbranih končnih uporabnikov. Razvoj metod in algoritmov za kakovostno določanje bibliografskih enot na osnovi analize bibliografskih omrežij. To nam bo omogočilo implementacijo procesnih tokov, ki jih je mogoče uporabiti v bibliografskih bazah podatkov za pridobivanje periodično osveženih visokokakovostnih in ažurnih bibliografskih podatkov. Nadaljnji razvoj metodologij in algoritmov za analizo bibliografskih omrežij, ki temeljijo na naših preteklih raziskavah (dvovrstna omrežja, časovna omrežja in časovne količine), motiviran s časovno analizo razvoja znanosti (na podlagi prednatisov).

• Naslov: Raziskovanje in spodbujanje prevzemanja vloge vratarjev sistema med slovenskimi učitelji v kontekstu posledic epidemije COVID-19
• Področje: Psihologija
• Tip projekta: podoktorski – temeljni
• Vodilna raziskovalna organizacija: UP Famnit
• Vodja: dr. Tina Podlogar

Cilji projekta vključujejo – raziskati obstoječe intervencije za učitelje kot vratarje sistema in sistematično zbrati rezultate empiričnih študij o njihovi uporabnosti in učinkovitosti. Preučiti vlogo dejavnikov, povezanih z pripravljenostjo in kompetentnostjo učiteljev za prevzemanje vloge vratarjev sistema; tako splošnih (npr. subjektivno blagostanje učiteljev, zadovoljstvo z delovnim okoljem, pismenost o duševnem zdravju, stigmatizirajoča stališča v zvezi s samomorilnim vedenjem, izkušnje, specifična izobraževanja itd.), kot tudi potencialno relevantnih specifičnih dejavnikov, povezanih s trenutnimi okoliščinami epidemije COVID-19 in njenimi dolgoročnimi posledicami (npr. doživljanje pandemične utrujenosti pri učiteljih, spremembe v pogostosti in kakovosti interakcij med učitelji in mladostniki, zaznave učiteljev glede vpliva epidemije na duševno zdravje otrok in mladostnikov kot ranljivih skupin, itd.). Razviti in pilotno izvesti intervencijo za krepitev pripravljenosti in kompetentnosti učiteljev za prevzemanje vloge vratarjev sistema. Evalvirati učinek intervencije z objektivnimi in subjektivnimi merami. Pripraviti smernice za nadaljnjo izvajanje intervencije za učitelje z namenom krepitve njihovih kompetenc in pripravljenosti za prevzemanje vloge vratarjev sistema.

sobota, 24. september 2022 Predstavnik UP Famnit na srečanju ob 35. obletnici programa Erasmus +

Program Erasmus+ je evropski program, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi. V letošnjem letu obeležuje 35. obletnico, ki sovpada z evropskim letom mladih. Ob tej priložnosti je tako Mariya Gabriel, Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade povabila 35 mladih iz različnih evropskih držav na srečanje 20. septembra 2022 v Bruslju. Z njimi je izmenjala pretekle izkušnje in prihodnja pričakovanja glede programa Erasmus+. Kot predstavnik Slovenije se je srečanja udeležil Milan Milivojčević, študent tretjega letnika študijskega programa Računalništvo in informatika na UP Famnit.

Sam ima s programom bogate izkušnje – svoje prvo študijsko leto je preživel na izmenjavi Erasmus+ na češki Jan Evangelista Purkyně University in Ústí nad Labe. Med izmenjavo je postal aktiven v mreži ESN (Erasmus Student Network), v kateri je prepoznal priložnosti in po vrnitvi na domačo univerzo podal predlog za ponovno vzpostavitev mreže, kar je vodstvo sprejelo kot odličen predlog. Okoli sebe je zbral 30 prostovoljcev, ki nudijo podporo študentom na izmenjavi. Začasno so bili znani kot Primorska Student Exchange Network, saj so z junijem 2022 prejeli potrditev kandidature. S svojim delom so dnevno nudili podporo študentom, premostili vrzel med študenti in vodstvom ter predstavljali dragocen vir informacij. Opisano je Milan Milivojčević predstavil komisarki med srečanjem v Bruslju.

Vtise o obisku je strnil z naslednjimi besedami: »Obisk v Bruslju je bil odlična priložnost za srečanje z evropsko komisarko in podpredsednikom komisije Margaritisom Schinasom. Pogovarjali smo se o trenutnem stanju projekta Erasmus+, možnih izboljšavah ter prihodnjih načrtih in promociji. Prav vsak od nas, 35 predstavnikov iz evropskih držav, je imel priložnost izraziti svoje mnenje in sodelovati. Zanimiv del je bila predstavitev začetkov in razvoja programa, saj smo prisluhnili neposredno članom ustanovne ekipe, Hywelu Ceriju Jonesu, Alanu Smithu, Angeliki Verli in Davidu O'Sullivanu. Z gospodom Jonesom sem se lahko tudi fotografiral in mu izrazil svoje navdušenje in hvaležnost za idejo projekta Erasmus+.«

Omenjeno uspešnost programa na evropski ravni kaže tudi dejstvo, da je ocenjeni proračun programa za obdobje 2021-2027 kar 26,2 milijarde evrov, skoraj dvakrat več v primerjavi s predhodnim sedemletnim obdobjem (2014–2020). Prenovljeni in okrepljeni program namenja velik poudarek socialnemu vključevanju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter spodbujanju udeležbe mladih v demokratičnem življenju. Navedeno je tudi del prizadevanj Univerze na Primorskem, vidnih v projektu, ki se prične z oktobrom – GDI: Green, Digital, Inclusive / Zelena, Digitalna, Vključujoča UP.

Program Erasmus+ je za Univerzo na Primorskem tako en ključnih programov pri sledenju cilja internacionalizacije in udejanjanju vizije. Program že od leta 1987 ponuja priložnosti za mobilnost in sodelovanje na različnih področjih (visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, šolsko izobraževanje, izobraževanje odraslih, mladina in šport). Priložnosti za izmenjave je v 35 letih delovanja izkoristilo že več kot 10 milijonov oseb (tako iz EU, ostalih evropskih držav, pa tudi širše). Z Univerze na Primorskem se je v skoraj 20 letih obstoja izmenjav udeležilo 2.519 študentov, ki so gostovali na UP in pa 1.398 študentov UP, ki so obiskali tujino.

Erasmus+ prinaša nove izkušnje, spoznavanje drugih kultur, včasih pa pomeni stalne selitve, saj naj bi po statistiki Evropske komisije kar 20 odstotkov v času izmenjave našlo ljubezen.

petek, 23. september 2022 GROW 2022 – matematiki Univerze na Primorskem, SDAMS in Univerze v Ljubljani uspešno izpeljali še eno mednarodno konferenco

Matematiki Univerze na Primorskem in Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko – SDAMS, v sodelovanju s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani  – FMF, so v letu 2020 pridobili organizacijo mednarodne konference GROW 2022 – The 10th Workshop on Graph Classes, Optimization, and Width Parameters, ki je potekala od 19. do 22. septembra 2022 v prostorih Univerze na Primorskem. 

Delavnice GROW so osredotočene na razrede grafov, različne širinske parametre ter optimizacijo. Dogodek je povezal različne strokovnjake, z namenom snovanja novih strategij pri soočanju z računsko zelo zahtevnimi problemi na grafih.

Plenarna predavanja so letos izvedli:

• Marthe Bonamy (Francosko nacionalno središče za znanstvene raziskave – CNRS in Univerza v Bordeauxu) s predavanjem »One graph to rule them all: forbidden structures and universal graphs«,
• Bart M. P. Jansen (Tehnološka univerza v Eindhovnu) s predavanjem »Search-Space Reduction Beyond Kernelization« in
• Bojan Mohar (Univerza Simon Fraser in Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko – IMFM) s predavanjem »On the structure of crossing-critical graphs«.

Organizacijo delavnice je koordiniral Martin Milanič (UP FAMNIT in UP IAM) v sodelovanju s Sergiom Cabellom (UP FMF). V organizacijskem odboru so bili še Nina Chiarelli in Matjaž Krnc (oba UP FAMNIT in UP IAM), Peter Muršič (UP FAMNIT), Clément Dallard (LIFO, Univerza v Orléansu) in Kenny Štorgel (UP FAMNIT in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu).

Z leve proti desni: Martin Milanič in Sergio Cabello

»Organizacija je zahtevala veliko truda in dela, ki pa sta bila poplačana z znanstveno izjemno uspešno izvedbo dogodka, ki je vključeval tri plenarna predavanja in še 26 drugih predavanj, dve seji odprtih problemov, 65 udeležencev pa je imelo v času delavnice na voljo številne predavalnice za diskusije v manjših skupinah. Dogodku bo namenjena posebna izdaja mednarodne SCI revije Discrete Applied Mathematics,« je povzel Martin Milanič.

Predavanja so potekala v predavalnici Tramontana na Fakulteti za humanistične študije, druženje udeležencev izven predavalnic pa je bilo omogočeno v okviru sprejema, ki je potekal v nedeljo, 18. septembra na UP FAMNIT, pohoda na Kraškem robu od Črnega Kala do Socerba v torek, 20. septembra, in večerje v sredo, 21. septembra. Dan po delavnici so imeli udeleženci na voljo tudi prostor v predavalnicah UP FAMNIT za delo v manjših skupinah.

Sprejem udeležencev GROW 2022 konference

»Konferenca je bila zelo dobro organizirana in lepo je bilo videti, da so vsi komunicirali in se povezovali z ljudmi, ki jih še niso srečali. Skupine ljudi so na tej konferenci začele delati na novih programih in super je, da imamo takšno skupnost, ker dobiš občutek, da pripadaš neki večji skupini, pa tudi v smislu pridobivanja vseh informacij, do katerih na enostaven način prek spleta ali e-pošte ne moremo dostopati,« je povedala Marthe Bonamy, ki je bila navdušena tudi nad Koprom in čudovitimi sončnimi zahodi.

Marthe Bonamy

Bart M. P. Jansen je izpostavil pomembnost sodelovanja znanstvene skupnosti in izmenjave znanj, tudi on pa je poudaril lepote lokalnega okolja: »Po nekaj letih, v katerih fizične konference niso bile mogoče, je bilo čudovito ponovno vzpostaviti stik s kolegi in osebno spoznati novo generacijo mladih raziskovalcev. Za učinkovito raziskovanje je pomembno vedeti, na čem delajo drugi in kako daleč so že prišli, tako da lahko gradimo na združenem znanju celotne skupnosti in tako napredujemo. GROW ponuja čudovito mešanico visokokakovostnih predavanj vrhunskih raziskovalcev na tem področju in priložnosti za neformalne razprave. Pohod po kraški planoti je ponudil čudovite razglede na morje, obenem pa povezal raziskovalce med seboj na osebni ravni. Koprska lokacija je idealna za srečanje te oblike: ima velike sodobne predavalnice, strnjeno staro mestno jedro pa omogoča enostavno srečanje ob obrokih.«

Bart M. P. Jansen

  
  
Utrinki s pohoda na Kraškem robu od Črnega Kala do Socerba

»Zelo pomembno je dejstvo, da imamo pri nas tako visoko usposobljene znanstvenike, saj gre za področje, ki ima redne konference in vlogo organizatorjev prevzamejo samo najbolj aktivni. Iz tega vidika je torej gostitev konference tudi potrditev matematičnih znanstvenih rezultatov naših profesorjev. Poleg tega pa je to lahko odlična izkušnja za domače študente, ki imajo priložnost videti, kako take konference potekajo,« je dodal Bojan Mohar.

Z leve proti desni: Nina Chiarelli, Martin Milanič, Bojan Mohar

Gre za serijo konferenc, ki potekajo že od leta 2001, ravno 10. izvedba konference pa je potekala v Kopru. Posebnost GROW konferenc je, da je udeležba možna samo na podlagi povabila, poleg tega pa potekajo vsako liho leto - zadnjo konferenco je leta 2019 gostila raziskovalna skupina Tehnične univerze na Dunaju. 

Seznam preteklih konferenc je na voljo tukaj. 

Za uspešno izvedbo konference gre zahvala tudi študentom prostovoljcem UP FAMNIT (Ina Bašić, Sadmir Kudin, Andrej Perković, Dorotea Redžepi, Gregory Robson, Nevena Stojnić, Ajla Šehović in Draženka Višnjić).

Skupinska fotografija organizatorjev in udeležencev GROW 2022 konference

Še nekaj foto utrinkov s konference delimo spodaj.

četrtek, 22. september 2022 Možnost prijave na razpis za vpis za študij na UP Famnit – od 22. do 23. 9. 2022

Od danes, 22. septembra 2022, do vključno petka, 23. septembra 2022, imate kandidati v okviru razpisov za vpis v študijskem letu 2022/2023 še možnost prijave za vpis na dodiplomske, magistrske in doktorske študijske programe na Univerzi na Primorskem.

Odprti so naslednji prijavni roki:

• tretji prijavni rok za dodiplomske študijske programe za slov. državljane in državljane EU ter Slov. brez slov. državljanstva,
• četrti prijavni rok za dodiplomske študijske programe za državljane izven EU,
• drugi prijavni rok za dodiplomske študijske programe za razseljene osebe iz Ukrajine z začasno zaščito,
• tretji prijavni rok za podiplomske študijske programe za slov. državljane in državljane EU,
• četrti prijavni rok za podiplomske študijske programe za Slovence brez slovenskega državljanstva in državljane izven EU,
• četrti prijavni rok za podiplomske študijske programe za Razseljene osebe iz Ukrajine z začasno zaščito.

 Študijski programi Univerze na Primorskem, na katerih so prosta mesta za prijavo kandidatov, so objavljeni:

• za dodiplomski študij > https://www.upr.si/si/studij--vpis/prijavni-roki-za-vpis/,
• za magistrski študij > https://www.upr.si/si/studij/231-razpis-za-vpis/razpis-za-vpis-v-magistrske-studijske-programe/,
• za doktorski študij > https://www.upr.si/si/studij/231-razpis-za-vpis/razpis-za-vpis-v-doktorske-studijske-programe/.

Razpis za vpis in navodila za oddajo prijave so objavljena TUKAJ.

Vse informacije lahko kandidati dobijo v referatu za študente.

torek, 20. september 2022 Akcija »Prekolesarimo svet« v znamenju preprečevanja samomora

Vsako leto obeležujemo 10. september – svetovni dan za preprečevanje samomora, zato smo z namenom ozaveščanja problematike v Sloveniji, letos na Univerzi na Primorskem organizirali dogodek v ljubljanski Cukrarni. Namenjen je bil ravno seznanjanju javnosti z aktivnostmi ob svetovnem dnevu in pa uradno naznanitvijo gostovanja 32. Svetovnega kongresa Mednarodnega združenja preprečevanja samomora, ki ga septembra naslednje leto, organizirata Univerza na Primorskem in IASP.

Tudi letos se UP IAM in Slovenski center za raziskovanje samomora priključujeta akciji »Prekolesarimo svet«, naše raziskovalke so se že pridružile kolesarjem s celega sveta, skupen cilj pa je prekolesariti dolžino obsega Zemlje oz. 40.075 kilometrov.

Z akcijo želimo povečati ozaveščenost o prizadevanjih za preprečevanje samomora po vsem svetu, da skupaj zmanjšamo število samomorov in samomorilno vedenje. Našo skupnost pozivamo k povezovanju in širjenju ozaveščenosti – prekolesarite lahko poljubno razdaljo po katerikoli cesti, progi, v telovadnici ali doma – samomore lahko skupaj preprečujemo in trpečim sporočajmo, da v stiski niso sami.

Od 10. septembra do 10. oktobra vas vabimo, da sedete na kolo in vaše prevožene kilometre tudi sporočite preko spletnega obrazca, ki ga najdete tukaj. Na Facebook dogodku Prekolesarimo svet 2022 lahko s skupnostjo delite vaše utrinke s kolesarskih potepov.

ponedeljek, 19. september 2022 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ: Urniki za jesenski semester 2022/23

Obveščamo vas, da so na spletni strani fakultete (v rubriki Urniki) objavljeni urniki za jesenski semester 2022/2023, ki se prične v ponedeljek, 3. oktobra 2022 in zaključi v petek, 20. januarja 2023.

Na tej strani (na dnu strani) je dostopen tudi kratek posnetek, ki prikazuje postopek preverjanja urnika in vam bo v pomoč.

Posebej vas želimo opozoriti na naslednje:

• IZVEDBA PREDMETOV PO TEDNIH: opozarjamo, da je potrebno preveriti urnik za vsak posamičen teden semestra, saj se lahko razlikuje med posameznimi tedni;
• NAKNADNE SPREMEMBE URNIKA: do petka, 30. septembra 2022 so možne spremembe urnika, zato študente prosimo, da urnik ponovno preverijo tik pred začetkom študijskega leta. Vse spremembe urnika od vključno ponedeljka, 3. oktobra 2022 dalje bodo objavljene med obvestili Referata.

V letošnjem letu se bo študijski proces ponovno izvajal tudi v Univerzitetnem kampusu Livade v Izoli. Lokacija in predavalnica so objavljeni na urniku.

Termini sestankov koordinatorjev programov s študenti 1. letnika:

• Matematične znanosti – izvedba v slovenskem jeziku (PMA): ponedeljek, 3. oktobra ob 16:00 v Famnit-MP3 (Glagoljaška 8, Koper, 2. nadstropje);
• Računalništvo in informatika (PRIN): ponedeljek, 3. oktobra ob 11:30 v Famnit-MP7 (Glagoljaška 8, Koper, pritličje);
• Varstvo narave (PBI): ponedeljek, 3. oktobra ob 15:00 v Livade-Epsilon (Univerzitetni kampus Livade v Izoli, Livade 4, pritličje);
• Biopsihologija (PBP): ponedeljek, 3. oktobra ob 12:00 v Brolo-B2 (Trg Brolo 12, Koper, 2. nadstropje);
• Psihologija (UPSI): četrtek, 6. oktobra ob 14:00 v Famnit-VP3 (Glagoljaška 8, Koper, 2. nadstropje);
• Podatkovna znanost – izvedba v slovenskem jeziku (PZ): ponedeljek, 3. oktobra ob 15:00 v FAMNIT-MP2 (Glagoljaška 8, Koper, 2. nadstropje)

Sestanki koordinatorjev s študenti, ki ste vpisani na angleško izvedbo programov Matematične znanosti in Podatkovna znanost, bodo potekali v okviru Orientacijskih dni UP za tuje študente (več informacij: https://welcome.upr.si/en/arrive/orientation).

V prvi polovici oktobra 2022 bodo koordinatorji sklicali sestanke s študenti 2. letnika. Točni termini bodo objavljeni naknadno med obvestili Referata.

Vsa nadaljnja obvestila glede urnika bodo objavljena med obvestili Referata na naslovu: https://www.famnit.upr.si/sl/obvestila (za posamezen študijski program). Vsem študentom svetujemo, da se prijavijo za prejemanje obvestil po e-pošti in redno spremljate naša obvestila.

Referat za študente UP FAMNIT

ponedeljek, 19. september 2022 PONEDELJEK, 3. 10. – SESTANKI BRUCK IN BRUCEV S KOORDINATORJI PROGRAMOV

Pozdravljeni, brucke in bruci!

Kmalu se bo pričelo novo študijsko leto 2022/2023.

Da bi prvo študijsko leto kar najbolje pričeli, se boste v ponedeljek, 3. oktobra sestali s koordinatorji študijskih programov. Sestanki bodo potekali na dveh lokacijah: na sedežu fakultete v Kopru (Glagoljaška 8) in v objektu Livade 1.0, Livade 6, Izola:

• KOPER – študenti se zberete ob 9.30 v parku pred fakulteto, od 10.00 do 11. 30 pa bodo potekali sestanki s koordinatorji:
  • Matematika (izvedba v slovenskem jeziku) in Matematika v ekonomiji in financah: v predavalnici Famnit-MP1 (1. nadstropje),
  • Računalništvo in informatika (izvedba v slovenskem jeziku): v predavalnici Famnit-VP3 (2. nadstropje),
  • Bioinformatika (izvedba v slovenskem jeziku): v predavalnici Famnit-MP6 (1. nadstropje),
  • Biopsihologija: v predavalnici Famnit-VP2 (1. nadstropje),
• IZOLA - študenti se zberete ob 9.30 pred vhodom v objekt, od 10.00 do 11. 30 pa bodo potekali sestanki s koordinatorji:
  • Varstvena biologija: v predavalnici Livade-Famnit 3 (3. nadstropje),
  • Sredozemsko kmetijstvo: v predavalnici Livade-Epsilon (pritličje).

Sestanki koordinatorjev s študenti, ki ste vpisani na angleško izvedbo programov Računalništvo in informatika, Bioinformatika, Matematika, bodo potekali v okviru Orientacijskih dni UP za tuje študente (več informacij: https://welcome.upr.si/en/arrive/orientation). Vse, ki se še niste prijavili, vabimo, da se prijavite čim prej.

Študente prosimo, da pridete pravočasno, saj se bodo uvodni sestanki pričeli točno ob 10.00 s pozdravom rektorice univerze.

Od torka, 4. oktobra dalje potekajo predavanja in vaje v skladu z urnikom (https://www.famnit.upr.si//sl/urniki).

Vsa obvestila Referata, ki se nanašajo na spremembe urnika, so objavljena tukaj (https://www.famnit.upr.si/sl/obvestila). Svetujemo vam, da se naročite na prejemanje obvestil po e-pošti.

Veselimo se srečanja z vami!

Učitelji in sodelavci ter študenti UP FAMNIT

ponedeljek, 19. september 2022 DODIPLOMSKI ŠTUDIJ: Urniki za jesenski semester 2022/23

Obveščamo vas, da so na spletni strani fakultete (v rubriki Urniki) objavljeni urniki za jesenski semester 2022/2023, ki se prične v ponedeljek, 3. oktobra 2022 in zaključi v petek, 20. januarja 2023.

Na tej strani (na dnu strani) je dostopen tudi kratek posnetek, ki prikazuje postopek preverjanja urnika in vam bo v pomoč.

Posebej vas želimo opozoriti na naslednje:

• SKUPINE: delitev v skupine PRI VAJAH je predvidena pri nekaterih predmetih dodiplomskih študijskih programov. SEZNAM predmetov bo objavljen na zgoraj navedeni spletni strani najkasneje do sobote, 1. 10. 2022, obvestilo o skupini pa boste študenti prejeli na študentski univerzitetni e-naslov oz. osebni e-naslov, če ste prvič vpisani v 1. letnik in vam univerzitetni e-naslov še ni bil dodeljen. V skupine za letnik bodo uvrščeni le študenti, ki so prvič ali ponovno vpisani v letnik oz. imajo podaljšan status. Ostali študenti (pavzerji; študenti, ki opravljajo obveznosti za pretekli letnik; študenti, ki opravljajo diferencialne izpite; študenti, ki jim je bilo odobreno opravljanje predmetov višjega letnika), se za vključitev v skupino za vaje pri predmetu dogovorijo neposredno z nosilcem predmeta oziroma z asistentom pri predmetu;
• IZVEDBA PREDMETOV PO TEDNIH: opozarjamo, da je potrebno preveriti urnik za vsak posamičen teden jesenskega semestra, saj se lahko razlikuje med posameznimi tedni;
• NAKNADNE SPREMEMBE URNIKA: do petka, 30. septembra 2022 so možne spremembe urnika, zato študente prosimo, da urnik ponovno preverijo tik pred začetkom študijskega leta. Vse spremembe urnika od vključno ponedeljka, 3. oktobra 2022 dalje bodo objavljene med obvestili Referata.

V letošnjem letu se bo študijski proces ponovno izvajal tudi v Univerzitetnem kampusu Livade v Izoli. Lokacija in predavalnica so objavljeni na urniku.

Bruci imajo v ponedeljek, 3. oktobra 2022 sestanke s koordinatorji študijskih programov, tako da pričnejo s predavanji in vajami od torka, 4. oktobra 2022 dalje (v skladu z urnikom).

Študenti višjih letnikov pričnejo s predavanji in z vajami v ponedeljek, 4. oktobra 2021 (v skladu z urnikom). V prvi polovici oktobra 2022 bodo koordinatorji sklicali sestanke s študenti višjih letnikov. Točni termini bodo objavljeni naknadno med obvestili Referata.

Sestanki koordinatorjev s študenti, ki so vpisani na angleško izvedbo programov Računalništvo in informatika, Bioinformatika, Matematika, bodo potekali v okviru Orientacijskih dni UP za tuje študente (več informacij: https://welcome.upr.si/en/arrive/orientation).

Vsa nadaljnja obvestila glede urnika bodo objavljena med obvestili Referata na naslovu: https://www.famnit.upr.si/sl/obvestila (za posamezen študijski program). Vsem študentom svetujemo, da se prijavijo za prejemanje obvestil po e-pošti.

Referat za študente UP FAMNIT

ponedeljek, 19. september 2022 Študenti UP Famnit že drugič z uspešno izvedbo Biološko-psihološke študentske konference

Pretekli konec tedna, 15. - 17. septembra 2022, je na Famnitu potekala že druga izvedba Biološko-psihološke študentske konference. Z izvedbo so bili zadovoljni tako udeleženci kot tudi organizatorji, ki so dogodek organizirali že drugo leto zapored.

Na konferenco je bilo prijavljenih 34 udeležencev iz vseh treh javnih slovenskih univerz ter iz Hrvaške (Zagreb, Pula, Zadar), ki so se konference udeležili v živo, v prostorih UP Famnit. Prijavljeni so predstavljali prispevke s področja biologije in psihologije, nekateri pa so ti dve področji celo uspešno povezali med seboj.

Za popestritev in dvig kakovosti vsebin so organizatorji k sodelovanju povabili še štiri gostujoče predavatelje, ki so konferenci z veseljem dali pridih pravega znanstvenega dogodka. Organizatorji in vsi udeleženci so ob koncu konference zelo hvaležni dr. Davidu Gosarju (Pediatrična klinika, UKC Ljubljana), dr. Nini Gunde-Cimerman (UL Biotehniška fakulteta), dr. Nevenu Iveši (Faculty of Natural Sciences, Juraj Dobrila, University of Pula) ter dr. Tini Tinkari Peternelj (UP Famnit).

Pri organizaciji je sodelovalo približno 20 študentov, članov Društva varstvenih biologov - BIODIVA ter Društva študentov biopsihologije, na pomoč pa so jim priskočili tudi profesorji in asistenti UP Famnit, ki so sodelovali v strokovni komisiji in tako poskrbeli, da je bila konferenca organizirana na nivoju, rezultat skupnega dela pa je Zbornik povzetkov 2. Biološko-psihološke študentske konference, ki je že objavljen in dostopen tukaj.

Anja Klepac, predsednica konference je svojo izkušnjo opisala takole: »Druga Biološko-psihološka študentska konferenca je po 340 dneh od prve ponovno uspela. Tokrat smo našo pozornost še bolj usmerili v spremljevalni in družabni program. Ob zadovoljstvu strokovne komisije smo poslušali o raznovrstnih aktualnih znanstvenih temah, ki si seveda vodile v daljše debate. Kljub številnim neprespanim nočem organizatorjev so zadovoljstvo udeležencev in novo sklenjena prijateljstva odtehtala ves vloženi napor.‎«

Taja Pajmon Rak, druga predsednica konference pa nam je povedala, da "smo bili zelo veseli, da smo letos uspeli organizirati konferenco popolnoma v živo in med udeleženci imeti tudi kar nekaj pasivnih, torej takih, ki so prišli le poslušati program. Lani to žal ni bilo možno in celoten program smo morali prenašati prek spleta, letos pa smo se odločili, da gremo le v izvedbo v živo in s tem spodbujamo druženje in povezovanje med študenti (in veseli smo, da je to bilo možno). Proti koncu smo v ekipo dobili kar nekaj mlajših študentov, ki so poprijeli za delo, čeprav o organizaciji konferenc niso vedeli še ničesar. Tako v glavni organizacijski ekipi polagamo visoke upe na mlajše, nadobudne študente, ki bodo (seveda ob naši pomoči) organizacijo te konference nadaljevali še dolga leta zatem, ko nas ne bo več tu. Želja je seveda ta, da bi naša konferenca postala stalnica in bi študenti iz cele Slovenije ter tujine prihajali k nam vsako leto." ‎

Organizatorji so hvaležni Študentskemu svetu UP Famnit, UP Famnit ter Mestni občini Koper za finančno podporo projekta, UP Famnit pa še dodatno za vso podporo in pomoč, da je bil lahko dogodek izpeljan na takem nivoju.

petek, 16. september 2022 DIGI-MAT: OBRAVNAVA MATEMATIČNIH UČNIH VSEBIN Z UPORABO DIGITALNIH ORODIJ

Vljudno vas vabimo na nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki ga bomo izvedli na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT).

Izobraževanje z naslovom »DIGI-MAT: OBRAVNAVA MATEMATIČNIH UČNIH VSEBIN Z UPORABO DIGITALNIH ORODIJ« bo potekalo med 1. in 11. oktobrom 2022, v živo na UP FAMNIT in prek aplikacije ZOOM.

Program profesionalnega usposabljanja DIGI-MAT je vsebinsko razdeljen na tri teme. Udeleženci boste na usposabljanju poglobili svoje znanje na področjih kombinatorike (4 ure predavanj) in teorije števil (4 ure predavanj) in se spoznali s programskim jezikom Python (8 ur delavnice). Usposabljanje bo izvedeno v kombinirani obliki, in sicer dva dneva po 5 ur v živo in dve Zoom srečanji po 3 ure.

Izobraževanje je vredno 1 točko.

Več o programu si lahko preberete TUKAJ.

Katalog programov nadaljnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2022/2023.

Za dodatne informacije nas lahko kontaktirate na ana.zalokar@famnit.upr.si.

Vljudno vabljeni!

petek, 16. september 2022 Aleksandar Tošić, nov doktor znanosti

Včeraj, 15. 9. 2022, smo na Famnitu pozdravili še enega doktorja znanosti.

Aleksandar Tošić, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika na UP FAMNIT, je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Tradeoffs in using blockchain technology for security, privacy, and decentralization: theoretical and empirical perspectives, pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom doc. dr. Michaela Davida Burnarda.

Novemu doktorju znanosti iskreno čestitamo in mu želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

četrtek, 15. september 2022

četrtek, 15. september 2022 Pričeli z 2. Biološko-psihološko študentsko konferenco

Z veseljem naznanjamo, da so letos študentje UP FAMNIT Društva varstvenih biologov - Biodiva in Društva študentov biopsihologije, ponovno združili moči tako letos že drugič organizirajo Biološko-psihološko študentsko konferenco, ki se je pričela danes in bo potekala do sobote, 17. septembra, zvečer .

Prijavljenih udeležencev je zadovoljivih 34, prihajajo pa iz Slovenije in Hrvaške. Vsebine so ločene na biološki ter psihološki del, ki bosta potekala vzporedno.

Poleg študentov bodo na konferenci svoje delo predstavili tudi štirje gostujoči predavatelji, pisatelj Damijan Janžekovič (Iz pekla do življenja. O depresiji in nasilju v družini.), ogledali pa si bodo tudi film The Undamaged, ki mu bo sledila debata z dr. Ernestom Ženkom, ki bodo konferenco še dodatno popestrili ter dvignili na višji nivo.

Gostujoči predavatelji bodo:

• dr. Nina Gunde - Cimerman (Black bloom in white Greenland),
• dr. Neven Iveša (Incidence of termophilic fish species in the bay of Medulin),
• dr. Tina Tinkara Peternelj (Človek kot ekosistem – naš odnos z mikroorganizmi in pomen za psihofizično zdravje),
• dr. David Gosar (Razvoj možganov in umskih sposobnosti).

Za več informacij si oglejte spletno stran.

Dogodek sofinancirajo UP Famnit, Študentski svet UP Famnit ter Mestna občina Koper.

sreda, 14. september 2022 Preizkusno predavanje dr. Vesna Jug

Dr. Vesna Jug bo imela v četrtek, 22. septembra 2022 ob 9:00, preizkusno predavanje za prvo izvolitev v naziv visokošolska učiteljica - docentka za področje Psihologija.

Predavanje z naslovom »Spletne dejavnosti otrok in mladostnikov« bo potekalo na daljavo preko ZOOMa:

https://upr-si.zoom.us/j/82940315301?pwd=RW5uQUgra3BzUHhaWWR1OC9FQk9OQT09

Meeting ID: 829 4031 5301

Passcode: 754103

Vljudno vabljeni k udeležbi.

torek, 13. september 2022 Zagovor doktorske disertacije študenta Aleksandra Tošića

Aleksandar Tošić, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Tradeoffs in using blockchain technology for security, privacy, and decentralization: theoretical and empirical perspectives, pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom doc. dr. Michaela Davida Burnarda.

Zagovor bo potekal v četrtek, 15. 9. 2022 ob 7. uri prek IKT orodja Zoom: https://upr-si.zoom.us/j/89620819803.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP FAMNIT.

Vljudno vabljeni!

torek, 13. september 2022 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študenta Amarja Bapića

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom Constructing new superclasses of bent functions and further constructions of cryptographically significant mappings outside M# študenta doktorskega študijskega programa 3. stopnje Matematične znanosti Amarja Bapića.

Predstavitev bo potekala v torek, 20. 9. 2022 ob 14.00 prek Zoom-a: https://upr-si.zoom.us/j/87358545922

Vljudno vabljeni!

ponedeljek, 12. september 2022 PRIHAJA RAZSTAVA "G. J. MENDEL IN MUKOTRPNA ZGODBA O GENIH"

V okviru praznovanja 200. Obletnice rojstva utemeljitelja genetike g. J. Mendla vas vljudno vabimo na razstavo:

J. MENDEL IN MUKOTRPNA ZGODBA O GENIH

Razstava v obliki stripa ilustratorke Lucie Seifertove predstavlja življenje Gregora Johanna Mendla od njegovega rojstva, študijskih let na Češkem in Dunaju, vstopa v samostan, do učiteljske prakse. Osrednja pozornost je namenjena njegovi raziskovalni dejavnosti, predvsem poskusom pri križanju graha in posledičnemu odkritju, kako se prenašajo dedne lastnosti s staršev na potomce.

Predstavljeno je Mendlovo (ne)uspešno predavanje o rezultatih raziskave. Razstava se ukvarja tudi z njegovimi nasledniki: Hugom de Vriesom, Carlom Erichom Corrensom in Erichom von Tschermakom, ki so leta 1900 neodvisno drug od drugega potrdili njegova odkritja in zaključke. Spominja se tudi odnosa nacizma in komunizma do genetike. Povzema, kako pridobljeno znanje genetike uporabljamo na različnih področjih, med njimi v kmetijstvu, kriminalistiki, medicini in arheologiji.

Gregor Johann Mendel, pionir genetike in znanstvenik priznan v svetovnem merilu, je bil rojen v vasi Hynčice, na ozemlju današnje Češke republike. S svojimi odkritji in delom je zaznamoval določeno zgodovinsko obdobje in dal opazen prispevek k splošnemu dobremu človeštva, ki odmeva tudi v današnjem času.

Častno pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel veleposlanik Češke republike v Ljubljani, Nj. Eks. Juraj Chmiel. Gostovanje razstave je omogočila Mendlova univerza v Brnu.

Razstava bo na ogled od 13. septembra do 13. oktobra 2022 v avli Armerije Univerze na Primorskem.

Na dan otvoritve bodo ob 16. uri razstavo otvorili dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, dr. Andreja Kutnar, direktorica Inštituta InnoRenew CoE in gospod Jan Beneš, namestnik veleposlanika Češke republike v Ljubljani.

ponedeljek, 12. september 2022 InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem uspešno organizirala mednarodni kongres Woodrise 2022

Kongres Woodrise 2022 je potekal v Bernardinu med 6. in 7. septembrom 2022 pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Več kot dvesto mednarodnih udeležencev je na kongresu prisluhnilo predavanjem o najboljših primerih trajnostne gradnje s celega sveta.

Med ključnimi govorci je bil tudi Hans Joachim Schellnhuber, idejni vodja za razvoj Novega evropskega Bauhausa, ki je s svojim motivacijskim govorom poudaril nujnost ukrepanja za blažitev podnebnih sprememb: »Če bomo zadržali globalno segrevanje pod 2 stopinjami, kar je zelo težko doseči, lahko preprečimo številne naravne katastrofe. S temeljito preobrazbo grajenega okolja in z uporabo lesa, ki skladišči ogljikov dioksid, lahko to dosežemo. Prvo priložnost imamo že sedaj, ko bo nujno potrebno renovirati ukrajinska mesta, ki so v razsulu zaradi vojne.«

                          Hans Joachim Schellnhuber. Foto: UP                            Okrogla miza na Woodrise 2022. Foto: UP

Vsi ključni govorci so bili tudi del okrogle mize, kjer so delili svoje misli in poglede glede večnadstropne lesene gradnje, aktualnih arhitekturnih in inženirskih dosežkov. Predvsem so se osredotočili na temo renovacije, rehabilitacije in obnove obstoječih stavb z uporabo tehnologij lesene gradnje.

V sklopu kongresa so potekale tematske delavnice, kjer so bili predstavljeni številni raziskovalni projekti o leseni gradnji in o zadnjih dognanjih glede lastnostih visoke lesene gradnje. Raziskovalni projekti so bili predstavljeni tudi na razstavi posterjev. Del kongresa je bila tudi potujoča razstava »Women Ambassadors Creating the Future of Wood Science«. Med ambasadorkami je tudi dr. Andreja Kutnar, direktorica InnoRenew CoE in profesorica na Univerzi na Primorskem.

     
                                                          Začetek osrednjih govorov na Woodrise 2022. Foto: UP

Naslednja dva dneva (8. in 9. september 2022) pa sta namenjena strokovnim ekskurzijam in poslovnim obiskom glavnih akterjev s področja gradbene in lesnopredelovalne panoge v Sloveniji in bližnji okolici.

Woodrise 2022 se zahvaljuje svojim sponzorjem – Securo AS, SHERPA Connection Systems, Schmid Schrauben Hainfeld, Langzauner, Sema Software, Rothoblaas, Beck Group, Hasslacher Norica Timber, iQwood, CBD, Jelovica hiše, M Sora in Gospodarska zbornica Slovenije.
 

petek, 9. september 2022 SPOZNAVNI DOGODEK ZA VSE ŠTUDENTE UP - ŠtartUP

ŠtartUP – spoznavni dogodek za vse študente UP se bo odvil v soboto, 8. oktobra 2022, od 9. ure dalje v čisto novem Obmorskem parku Žusterna, Koper.

Dogodek poln športnih iger v organizaciji ŠportUP-ja, druženja, spoznavanja in prepletanja novih poznanstev med študenti UP, predstavitev društev iz lokalnega okolja in aktivnosti, ki so jih pripravile fakultete UP nas bodo zabavale vse do poznega popoldneva.

Na dogodek se je potrebno prijaviti 

Napovednika dogodka ŠtartUP 2022 si lahko ogledate TUKAJ

OSNOVNA NAVODILA:

• Na prizorišču bosta postavljena pitnika Rižanskega vodovoda, zato s seboj imejte svojo steklenico, bidon ali flaško za hidracijo (kozarci ne bodo na voljo).
• Za vse sodelujoče bo organizirano toplo kosilo, zaradi želje po trajnejšemu ravnanju (»zero waste«) vas spodbujamo, da s seboj prinesete pribor in globlji krožnik ali posodico (lahko s pokrovom, morda ostane kosilo za nedeljo).
• Ob registraciji boste prejeli tudi zbirni kartonček, s katerim boste na različnih predstavitvenih točkah zbirali žige. Vsak študent bo za napolnjen kartonček sodeloval tudi v srečelovu z bogatimi nagradami, zato vas vabimo k aktivnem zbiranju in sodelovanju. Na prizorišče ni dovoljen vnos alkohola in drugih nedovoljenih substanc. Kršitelje bo odstranila varnostna služba.
• Lokacija dogodka tudi letos omogoča neizmerne možnosti poležavanja na sončku, zato imejte v nahrbtniku ali torbi tudi kakšno kopalno brisačo ali piknik odejo.
• Vsi udeleženci smo soodgovorni za red in čistočo na prizorišču zato vas prosimo, da smeti odlagate na za to namenjena mesta.

URNIK dogodka:

• 9.00 – Registracija, ob kateri prejmete zapestnico, kartonček z aktivnostmi in majico UP (možna do 11. ure)
• 10.00 – Uradni začetek prireditve z nagovorom rektorice UP prof. dr. Klavdije Kutnar.
• 10.00-13.00 – Športno-družabne aktivnosti ŠportUP, aktivnosti na točkah fakultetah, nepedagoških članicah in centrih UP ter drugih društev/organizacij za srečelov UP.
• 13.00-14.00 – Postrežba kosila  
• 14.00-17.00 –  Športno-družabne aktivnosti ŠportUP, aktivnosti na točkah fakultet, nepedagoških članic in centrih UP ter drugih društev/organizacij za srečelov UP.

Vsi, ki ste se prijavili za AVTOBUSNI PREVOZ, boste točne podatke prejeli v naslednjih dneh. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da se točno držite sporočenih ur in navodil, sicer vam prevoza ne moremo zagotoviti, saj avtobus ne bo čakal. Na postaji bodite vsaj 15 minut pred odhodom!

Odhodi avtobusov so:

• 9.00 - PORTOROŽ – (avtobusna  postaja pred UP FTŠ Turistica)

• 9.30 - IZOLA – (avtobusna postaja v centru Izole (pri Pošti Slovenije)

Odhodi avtobusov po dogodku:

• 17.00 – Avtobusna postaja Žusterna za IZOLO
• 17.30 – Avtobusna postaja Žusterna za PORTOROŽ

***V kolikor ste prijavljeni na avtobus, pa ga ne boste potrebovali, nam to prosimo čimprej javite na 031 713 527 s pripisom imena in priimka, e-pošte ter vstopne in izstopne postaje. Prav tako tisti, ki se niste prijavili pa bi si ga želeli.

Ne dvomimo, da bo dogodek odlična popotnica v novo študijsko leto tako za vas, kot za nas.

Se vidimo v soboto v Obmorskem parku Žusterna!

***V kolikor bi se želeli priključiti dogodku kot prostovoljec, ki pomaga pri organizaciji dogodka tako ŠtartUP kot Orientacijskih dni za tuje študente, te lepo vabimo, da se nam pridružiš s svojo prijavo tukaj > https://forms.office.com/r/qrT2RJYbWU

– ŠtartUP ekipa.

petek, 9. september 2022 Prvi diplomant dodiplomskega študijskega programa 1. stopnje Varstvena biologija

V petek, 2. septembra 2022, je  Luka Kostadinovski zaključil dodiplomski študij Varstvena biologija z diplomsko nalogo »Stanje populacije barjanskega okarčka, Coenonympha oedippus (Lepidoptera: Rhopalocera: Nymphalidae), na Cerju dve leti po požaru« pod mentorstvom doc. dr. Jureta Jugovica in somentorstvom doc. dr. Martine Lužnik.

Njegovo raziskovalno delo je potekalo na območju Cerja, ki ga je v letu 2019 prizadel močan požar. V raziskovalnem delu je tako primerjal velikost populacije barjanskega okarčka med letoma 2020 in 2021.  Kot je povedal, je ta eden izmed najbolj ogroženih vrst metuljev v celotni Evropi. Izsledki raziskave so pokazali, da se je populacija barjanskega okarčka povečala dvakrat, prav tako se je obnovil tudi habitat v primerjavi z letom 2020. 

"Smer Varstvena biologija me je navdušila že od samega začetka, saj se nam zaradi manjšega števila študentov profesorji bolj posvetijo. Prav tako pa sem pridobil in nadgradil strokovno znanje v katerem ni manjkalo praktičnega dela. Zelo sem hvaležen vsem profesorjem in asistentom, še posebej pa svojemu mentorju doc. dr. Juretu Jugovicu in somentorici doc. dr. Martini Lužnik pri izdelavi zaključne naloge."  je dodal.

Luka Kostadinovski je prvi diplomant dodiplomskega študijskega programa 1. stopnje Varstvena biologija in je z zaključkom študija pridobil strokovni naslov diplomirani varstveni biolog.

V letu 2017 je bil študijski program prenovljen. Med večjimi spremembami je tudi sprememba imena študijskega programa - študijski program Biodiverziteta smo preimenovali v Varstvena biologija, pri čemer ostaja strokovni naslov diplomanta nespremenjen - diplomirani varstveni biolog (UN) oz. diplomirana varstvena biologinja (UN). Spremembe študijskega programa, vključno z novim imenom programa, veljajo za študente, ki so se prvič vpisali v študijski program v študijskem letu 2018/19.

Iskrene čestitke in veliko uspeha na nadaljnji raziskovalni poti!

     
                                                                                 Luka Kostadinovski

četrtek, 8. september 2022 Famnitova študentka Varstva narave na Evropskem kongresu varstvene biologije predstavila izsledke svoje raziskave o zavrženem prilovu stoječih pridnenih mrež malega ribolova v severnem Jadranu

Študentka magistrskega programa Varstvo narave, Hana Hanžek-Turnšek, se je med 22. in 26. 8. 2022 udeležila šestega Evropskega kongresa varstvene biologije (6th European Congress of Conservation Biology), ki je potekal na Češki univerzi znanosti o življenju  v Pragi (Czech University of Life Sciences Prague).

Na kongresu je študentka predstavila preliminarne rezultate raziskave z naslovom »Towards Sustainable Fisheries: Forgotten Catch of Small-Scale Bottom Set Nets in Northern Adriatic«.

V raziskavi, pod mentorstvom izr. prof. dr. Bojana Lazarja in asist. Matica Jančiča, je z ostalimi so-avtorji raziskovala zavrženi prilov stoječih pridnenih mrež malega ribolova v severnem Jadranu. 

Izsledki so pokazali, da ribiči severne Istre zavržejo velike količine celotnega ulova, večino teh zavržkov pa predstavljajo bentoški nevretenčarji. Velika količina zavržkov bi lahko bila problematična za ekosistem, saj so organizmi podvrženi mnogim stresnim dejavnikom, kot so barotravma, izpostavljenost zraku, telesne poškodbe idr. Vendar pa na podlagi teh rezultatov še ne morejo oceniti, ali ima ta veja ribištva resnično negativen vpliv na ekosisteme. 

Evropski kongres Varstvene Biologije je bil študentkin prvi znanstveni dogodek, na katerem je predstavila izsledke svojih raziskav. »Udeležba na kongresu je bila izjemna izkušnja, saj sem imela priložnost spoznati mnogo novih tematik in metodoloških pristopov neposredno od cenjenih evropskih raziskovalcev in strokovnjakov, ki so jih razvili,« je povzela Hana Hanžek-Turnšek.

Kongres, ki je namenjen srečevanju praktikantov in raziskovalcev znanosti o varstvu narave, izmenjavi znanj in promociji biotske pestrosti Evrope, vsake dve leti organizira evropska sekcija Društva za varstveno biologijo (Society for Conservation Biology). Na Češki univerzi znanosti o življenju pa se je letos ponovno odvijal po 13. letih. 

četrtek, 8. september 2022 MOŽNOST PRIJAVE NA RAZPIS ZA VPIS V PODIPLOMSKI ŠTUDIJ

Danes, 8. septembra 2022, se v okviru razpisa za vpis v podiplomske (magistrske in doktorske) študijske programe v študijskem letu 2022/2023 na Univerzi na Primorskem pričneta:

• drugi prijavni rok za slovenske državljane in državljane članic EU ter
• tretji prijavni rok za tujce iz držav nečlanic EU in Slovence brez slovenskega državljanstva.

Roka bosta odprta do vključno četrtka, 15. septembra 2022.

Študijski programi Univerze na Primorskem, na katerih so prosta mesta za prijavo kandidatov, so objavljeni:

• za magistrski študij
• za doktorski študij

sreda, 7. september 2022 Pričetek izvedbe študijskega procesa v Univerzitetnem kampusu Livade v Izoli v prihodnjem študijskem letu 2022/23

Študente obveščamo, da se bo v prihodnjem študijskem letu 2022/23 študijski proces ponovno pričel izvajati tudi v Univerzitetnem kampusu Livade v Izoli.

Za tri študijske programe – Varstvena biologija, Sredozemsko kmetijstvo in Varstvo narave – se bo študijski proces izvajal pretežno v Izoli, delno pa še vedno v Kopru.

V Univerzitetnem kampusu Livade se bodo izvajali tudi posamezni predmeti nekaterih drugih študijskih programov, in sicer:

• Bioinformatika (dodiplomski): vaje in nekatera predavanja pri bioloških predmetih;
• Biopsihologija (dodiplomski): vaje pri po enem predmetu 1. in 3. letnika;
• Biopsihologija (magistrski) in Psihologija (magistrski): izbirni predmet Molekularne osnove nevrodegeneracije.

Natančni podatki o izvedbi v prvem semestru 2022/23 bodo znani ob objavi urnika, predvidoma 2 tedna pred pričetkom novega študijskega leta.

Referat UP FAMNIT

torek, 6. september 2022 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor slavnostno otvoril mednarodni kongres Woodrise 2022

Včeraj, 5. septembra 2022, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, slavnostno otvoril mednarodni kongres Woodrise 2022, ki bo potekal na Bernardinu pod predsednikovim častnim pokroviteljstvom. Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem ga organizirata med 6. in 7. septembrom 2022.

        

                                                  
 Dr. Iztok Šušteršič. Foto:Daniel Novakovič/STA                          Pogostitev. Foto: Daniel Novakovič/STA.

                                              
                                   Slovesnost ob začetku mednarodnega kongresa Woodrise 2022.
                                                              Foto: Daniel Novakovič/STA.   

petek, 2. september 2022 URADNA NAZNANITEV 32. SVETOVNEGA KONGRESA MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA PREPREČEVANJE SAMOMORA IN SVETOVNI DAN PREPREČEVANJA SAMOMORA

V ljubljanski Cukrarni je 2. septembra 2022 potekal dogodek, namenjen seznanjanju javnosti z aktivnostmi ob Svetovnem dnevu samomora, ki bo 10. septembra in uradni naznanitvi ključnega dogodka na področju preprečevanja samomora – Univerza na Primorskem bo septembra septembra 2023 gostila 32. Svetovni kongres Mednarodnega združenja preprečevanja samomora (IASP), kar predstavlja posebno čast in dokaz odličnega dela raziskovalk in raziskovalcev na področju samomora, ki na Univerzi na Primorskem od leta 2011 delujejo v okviru Slovenskega centra za raziskovanje samomora na UP Inštitutu Andrej Marušič.  

V prvem delu programa, ki ga je povezovala dr. Vita Poštuvan, so prisotne pozdravili dr. Klavdija Kutnar, rektorica UP, ki je poudarila, da so tovrstni veliki mednarodni dogodki dokaz odlične vpetosti univerze v mednarodno okolje. Prek povezave je čestitke organizatorjem predal dr. Rory O’Connor, predsednik IASP. Dr. Diego De Leo, predstojnik Slovenskega centra za raziskovanje samomora in ugleden svetovni suicidiolog je poudaril pomen slovenske gostitve IASP - kongresa na temo samomora, ki predstavlja ključen javnozdravstveni problem na nacionalni ravni. Besedo je predal dr. Mojci Gobec, vodji sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Direktoratu za javno zdravje Ministrstva za zdravje RS. Napoved kongresa je zaključila ga. Wendy Orchard, direktorica IASP, ki je poudarila kako pomembno je preučevanje in preprečevanje samomora.  

Na drugem delu dogodka so prisotni predstavili aktivnosti, ki so v preteklem letu pomagale pri izboljševanju duševnega zdravja in ki bodo to podpirale v prihodnjem. 10. September poteka že 20. leto, tokrat pod geslom &ldquo“Ustvarjajmo upanje z dejanji” - ključni aktivnosti sta prižiganje svečk na svetovni dan in pa akcija Prekolesarimo svet, ki poteka od 10. septembra do 10. oktobra, svetovnega dne duševnega zdravja. Aktivnosti je predstavila dr. Vita Poštuvan ob ostalih aktivnostih Slovenskega centra za raiskovanje samomora. Dr. Saška Roškar (NIJZ) je predstavila aktivnosti in pa podatke nacionalnega inštituta, Anamarija Zavasnik (predstavnica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora /Center za psihološko svetovanje Posvet) pa aktivnosti za osebe v stiski. Več o aktivnostih je na voljo v sporočilu. (LINK) 

 Program je s plesno interpretacijo stiske in duševnega zdravja obogatila plesalka Lia Ujčič v trodelnem nastopu, ki je gledalca popeljal od telesne stiske, prek čustvene stiske do končne osvoboditve. 

Če ste v stiski, prosimo - poiščite pomoč. 

SOS – prva pomoč 

116 123: Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)  
116 111: TOM telefon otrok in mladostnikov (12-20h)  
01 520 99 00: Klic v duševni stiski (19-7h)  
Več o strokovni pomoči tukaj.