Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

četrtek, 31. marec 2022 Študenti Univerze na Primorskem so se pomerili v tekmovanju iz matematike

Na tekmovanju Mednarodni matematični kenguru, ki ga organizira DMFA Slovenije, sta se iz Univerze na Primorskem na državno tekmovanje iz matematike uvrstila ena študentka in en študent, 7 tekmovalk in tekmovalcev  pa je prejelo bronasta priznanja.

Na državno tekmovanje za Vegova priznanja, ki bo potekalo 23. aprila v Ljubljani, sta se uvrstila Dren Neziri (UP FAMNIT) ter Tamara Logar ( UP FVZ).

Tekmovanja, ki sicer ne zahteva znanja višje matematike, temveč predvsem sposobnost logičnega razmišljanja, se je na državni ravni udeležilo 402 študentk in študentov, od tega jih je bilo 21 iz Univerze na Primorskem. Najuspešnejši na šolskem tekmovanju prejmejo bronasto priznanje, na državnem tekmovanju pa srebrno ali zlato priznanje, nekateri pa tudi nagrade.

Bronasta priznanja so prejeli:

  • Todor Antić(UP FAMNIT)
  • Etian Križman (UP FAMNIT)
  • Tamara Logar(UP FVZ)
  • Dren Neziri (UP FAMNIT)
  • Tadej Peršolja (UP FHŠ)
  • Ajla Šehović (UP FAMNIT)
  • Dolores Ugrin (UP PeF)

Dobitnikom priznanj iskreno čestitamo, uvrščenima v nadaljevanje tekmovanja pa želimo uspešno udeležbo še naprej!

 

četrtek, 31. marec 2022 UP FAMNIT zaposluje dva asistenta na Oddelku za informacijske znanosti in tehnologije

Razpisano delovno mesto: ASISTENT (D010001) za področje računalništva in informatike – dve (2) prosti delovni mesti

Z izbranima kandidatoma bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, in sicer za obdobje 12 mesecev, s polnim delovnim časom (40 ur na teden) in s pričetkom dela predvidoma s 1.10.2022 oziroma v skladu z dogovorom.

Pogoji za opravljanje dela:

  • specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba s področja Računalništva in informatike ali sorodnega področja,
  • znanje slovenskega jezika in
  • aktivno znanje svetovnega jezika.

Zahtevana dodatna funkcionalna znanja:

  • znanja za delo z računalnikom,
  • ravnanje z avdiovizualno opremo,
  • sposobnost timskega dela,
  • organizacijske sposobnosti,
  • komunikativnost in
  • praktične spretnosti.

Druga zaželena znanja:

  • izvolitev v naziv visokošolski sodelavec – asistent s področja Računalništva in informatike oziroma izpolnjevanje pogojev za izvolitev navedeni naziv.
  • Podroben opis del in nalog glede na področje dela:
  • sodelovanje pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela  ter opravljanje drugih nalog določenih  v aktih UP in članic,
  • vodenje različnih oblik vaj oz. usposabljanje študentov pri predmetu po navodilih nosilca predmeta, sodelovanje z učiteljem pri pripravi in izvedbi preizkusov znanja študentov in pri drugih pedagoških aktivnostih,
  • pripravljanje učnega gradiva, opreme in pripomočkov za izvedbo vaj,
  • izvajanje konzultacij s študenti in mentoriranje in/ali somentoriranje študentom skladno z akti UP in članic,
  • udejstvovanje na znanstveno-raziskovalnem področju, prenašanje rezultatov znanstveno raziskovalnega dela v študijski proces ter sodelovanje pri aktivnostih vezanih na pedagoško in znanstveno–raziskovalno delo na področju stroke,
  • opravljanje drugega strokovnega in razvojnega dela s katerim se uresničuje poslanstvo univerze in dviguje ugled univerze, njene članice, stroke,
  • sodelovanje pri delu organov, delovnih teles in komisij članice oz. univerze,
  • opravljanje drugih nalog po nalogu nadrejenih.

Rok za prijavo: do 14. 4. 2022.

Prijava:

Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati posredujejo na elektronski naslov lara.gorela@famnit.upr.si.

Kontaktna oseba za dodatne informacije:

Lara Gorela
Telefonska številka: 05 611 75 77
E-naslov: lara.gorela@famnit.upr.si

Razpis je objavljen na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

 

ponedeljek, 28. marec 2022 Juliana - koktajl alpskih in kraških vrst: Famnitov Biološki večer

V sredo, 30. februarja 2022, bo potekalo še eno predavanje iz cikla Famnitovih Bioloških večerov 2021/22. Predavanje z naslovom »Juliana - koktajl alpskih in kraških vrst« bo izvedla Špela Pungeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Dogodek bo potekal preko aplikacije ZOOM ob 19.00.

                                  

Špela Pungaršek je diplomirana biologinja, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot kustosinja za botaniko. V muzeju ureja, preučuje in digitalizira stare herbarije, zbira podatke o botanikih, ki so delovali na območju Slovenije in nabira rastline za herbarij. Sodeluje pri pripravi razstav in obiskovalcem muzeja preko predavanj poskuša predstaviti zanimivosti rastlinskega sveta. Kot vodja Alpskega botaničnega vrta Juliana skrbi za pravilno določitev rastlin, jih popisuje, fotografira in po vrtu vodi skupine. Zanima jo predvsem rastlinstvo Alp. Je podiplomska študentka Univerze v Innsbrucku, kjer v okviru doktorske naloge preučuje bekice (Luzula sect. Luzula) v Vzhodnih Alpah.

Alpski botanični vrt Juliana v Trenti je najstarejši alpski botanični vrt na slovenskem ozemlju v naravnem okolju. Vrt je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne, kasneje pa je prešel pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Čeprav spada med manjše vrtove (meri le dobrih 2500 m2), v njem uspeva okoli 600 vrst rastlin, ki so značilne tako za alpski, predalpski kot kraški svet. Med njimi so tudi številne endemične, redke in ogrožene. Na predavanju bo predstavljena kratka zgodovina vrta, njegove posebnosti, novosti in najbolj zanimive rastline, ki v njem uspevajo.

     
            Pirenejska zmajevka                              Navadna potonika                                   Modro milje
           Horminum pyrenaicum                          Paeonia officinalis                            Paederota bonarota
                                         
                                                                                 Foto: David Kunc

Predavanje bo izvedeno v sklopu projekta Engreen - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI, potekalo pa bo simultano v slovenskem in italijanskem jeziku.

Celoten program letošnjih bioloških večerov z zoom povezavo je dostopen tukaj.

Posnetek prejšnjega predavanja z naslovom »Projekt WECANN: Interdisciplinarni pristop pri odkrivanju skrivnosti divjih populacij konoplje (Cannabis sativa L.)« je dostopen tukaj.

ponedeljek, 28. marec 2022 Razpis za vpis v podiplomske študijske programe UP FAMNIT

Objavljen je razpis za vpis v podiplomske študijske programe UP FAMNIT v 2022/23!

Roki za oddajo prijave za vpis kandidatov:

Slovenski državljani in državljani EU:

  • prvi prijavni rok: 6. 4. do 24. 8. 2022,
  • drugi prijavni rok: 8. 9. do 15. 9. 2022,
  • tretji prijavni rok: 22. 9. do 23. 9. 2022.

Slovenci brez slovenskega državljanstva in državljani izven EU:

  • prvi prijavni rok: 6. 4. do 12. 8. 2022,
  • drugi prijavni rok: 19. 8. do 26. 8. 2022,
  • tretji prijavni rok: 8. 9. do 15. 9. 2022,
  • četrti prijavni rok: 22. 9. do 23. 9. 2022.

Kandidati za vpis na doktorski študij

Kandidati za vpis v doktorske študijske programe:

  • po oddaji prijave za vpis opravijo razgovor s koordinatorjem študijskega programa; o terminu razgovora bodo obveščeni po prejemu prijave za vpis;
  • si do vpisa v študijski program poiščejo mentorja in najkasneje do vpisa predložijo njegovo pisno soglasje o prevzemu mentorstva.

Razpis in informacije za kandidate v zvezi s prijavo v različnih rokih so objavljeni na tej povezavi.

Vse informacije lahko kandidati dobijo v Referatu za študentske in študijske zadeve (e-naslov: referat@famnit.upr.si, tel. št. 05 611 75 75).

Vljudno vas vabimo, da spremljate spletno stran z našimi informativnimi dogodki, kjer bomo kmalu objavili datume predstavitev za podiplomske študijske programe.

                  

petek, 25. marec 2022 Razpisana je podoktorska pozicija s področja matematike ali teoretičnega računalništva

Podoktorska pozicija na Univerzi na Primorskem - mentor doc. dr. Nino Bašić

Oddelek za informacijske znanosti in tehnologije Inštituta Andrej Marušič (UP IAM) in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) Univerze na Primorskem iščeta vrhunskega raziskovalca v začetku kariere za post-doktorsko pozicijo.

Samosestavljanje poliedrov je zelo privlačno raziskovalno področje, tako na področju sintetične biokemije kot tudi matematike. Veliko pozornosti je bilo namenjeno modeliranju samosestavljanja iz enoverižnega peptida. Vzpostavljen je bil matematični model, ki se močno zanaša na uporabo dvojnih obhodov s posebnimi lastnostmi v grafih. Ostalo je še precej odprtih raziskovalnih izzivov, na primer študij samosestavljanja iz večih verig. Da bi omogočili večverižno samosestavljanje, je potrebno ustrezno prilagoditi matematični model. Ta model mora seveda upoštevati tako paralelne kot antiparalelne dimere ter homo- in heterodimere. Cilj raziskave je razviti model, ki je čim splošnejši, a še vedno obvladljiv. Pomemben del projekta so tudi računalniške simulacije (vključno z uporabo računalniških gruč in večjedrnih sistemov za vzporedno računanje).

Kandidat bo imel možnost, da se vključi v ostale raziskave v kemijski teoriji grafov, ki jih izvaja lokalna raziskovalna skupina: spektralne lastnosti molekularnih grafov, kemijski heksagonalni kompleksi, sredični in orešni grafi, altani kemijskih grafov itd.

Pogoji:

  • Pozicija (zaposlitev) je za obdobje dveh let.
  • Kandidati morajo imeti doktorat iz matematike ali teoretičnega računalništva (ali sorodnega področja) pred nastopom na delovno mesto.
  • Datum začetka zaposlitve je možen po dogovoru, vendar praviloma najkasneje 1. oktobra 2022.
  • V okviru zaposlitve je predvideno izvajanje enega do dveh predmetov na semester v okviru študijskih programov Matematika/ Računalništvo / Bioinformatika / Podatkovna znanost, ki jih ponuja UP FAMNIT.
  • Začetna bruto plača znaša 2.286 EUR na mesec (približno 1.550 EUR neto na mesec).

Rok in postopek prijave:

Prijava je možna do 1. maja 2022.

Datum začetka zaposlitve: možen po dogovoru, vendar praviloma najkasneje 1. oktobra 2022.

Za prijavo pošljite spodaj navedene dokumente v elektronski obliki doc. Dr. Nini Bašiću (nino.basic@famnit.upr.si) s pripisom »UP Postdoc 2022«:

  • Življenjepis,
  • Seznam publikacij,
  • Opis dosedanjega področja raziskovanja in zastavljene raziskovalne cilje,
  • Kopije treh nedavnih znanstvenih objav,
  • Ime in priimek ter e-naslov vsaj treh oseb, ki jih je mogoče kontaktirati za reference (in se strinjajo da se jih lahko kontaktira).

Vsa ostala neformalna vprašanja lahko naslovite na doc. Dr. Nino Bašić (nino.basic@famnit.upr.si)

 

 

četrtek, 24. marec 2022 Javni razpis za podelitev nagrade dr. Uroša Seljaka

Objavljen je Javni razpis za podelitev Nagrade dr. Uroša Seljaka. Nagrada je namenjena spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentk, študentov na študijskih programih prve in druge stopnje v Republiki Sloveniji ter spodbujanju mentoriranja študentk in študentov.

Kandidatko oz. kandidata za nagrado lahko predlagajo zgolj posameznice, posamezniki, ki imajo naziv visokošolskega učitelja/učiteljice ali znanstvenega delavca/delavke. Predlagani kandidat, kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje: v času raziskovalnega dela, ki je vodilo do znanstvene objave, mora biti vpisan na prvo ali drugo stopnjo študija na enem od visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji, znanstveno delo študentke, študenta mora biti javno objavljeno in ne zgolj dano v objavo.

Rok za prijavo na razpis je 30. 4. 2022, do 23.59 ure.

Nagrajenec prejme listino o priznanju za najboljšo znanstveno objavo študentov prve ali druge stopnje študija in denarna sredstva v vrednosti 10.000 USD.

Prejemnik nagrade bo izbran na podlagi naslednjih kriterijev:

  • pomen znanstvene objave za nadaljnji razvoj znanosti ali stroke na posameznem področju doma ali v tujini,
  • izjemnost znanstvene objave z vidika njene inovativnosti,
  • visoka odmevnost (citiranost).

Več informacij je na voljo na povezavi >>>

 

sreda, 23. marec 2022 Razpisana je podoktorska pozicija s področja računalništva

Podoktorska pozicija na Univerzi na Primorskem:
Optimizacija na podlagi podatkov za trajnostno načrtovanje omrežja, mentor prof. dr. Michaël Mrissa,

Uporaba omrežij za modeliranje resničnih problemov je močno orodje, saj zagotavljajo učinkovito abstrakcijo, ki jo je mogoče uporabiti za analizo strukture obravnavane naloge. Trajnost igra pomembno vlogo pri oblikovanju teh omrežij pri obravnavi različnih optimizacijskih vprašanj. Poudarek raziskave je analizirati osnovno strukturo izbranih resničnih problemov in zanje oblikovati učinkovite mrežne predstavitve. Raziskovalec mora imeti najsodobnejša znanja z ustreznih področij, objavljati rezultate raziskav v odmevnih revijah ter predstavljati raziskave na znanstvenih in strokovnih konferencah.

Zahtevane kvalifikacije

  • doktorat iz računalništva, operacijskih raziskav, uporabne matematike ali sorodnega področja
  • Reference, ki dokazujejo strokovnost na omenjenih področjih
  • Predznanje iz oblikovanja algoritmov in diskretne optimizacije
  • Močno obvladovanje vsaj enega glavnega programskega jezika na visoki ravni (npr. C++, Java, Python)
  • Visoka motiviranost za izvajanje interdisciplinarnih raziskovalnih projektov
  • Odlične komunikacijske sposobnosti, pisna in govorna angleščina

Zaželjene dodatne kvalifikacije

  • Močno ozadje operativnih raziskav
  • Poznavanje programske opreme za optimizacijo in modeliranje
  • Poznavanje programske opreme za simulacijo
  • Izkušnje pri implementaciji grafičnih algoritmov
  • Izkušnje s pisanjem projektnih prijav
  • Izkušnje dela v interdisciplinarnih raziskovalnih projektih

Rok in postopek prijave:
Prijava je možna do 30. Aprila 2022.

Datum začetka zaposlitve: možen po dogovoru, vendar praviloma najkasneje 1. oktobra 2022.

Za prijavo pošljite spodaj navedene dokumente v elektronski obliki prof. dr. Michaël Mrissi (michael.mrissa@upr.si)  s pripisom »UP Postdoc 2022«:

  • Življenjepis,
  • ​Seznam publikacij,
  • Kopije treh nedavnih znanstvenih objav,
  • Ime in priimek ter e-naslov vsaj treh oseb, ki jih je mogoče kontaktirati za reference (in se strinjajo da se jih lahko kontaktira).

Vsa ostala neformalna vprašanja lahko naslovite na prof. dr. Michaël Mrisso (michael.mrissa@upr.si)
 


 

torek, 22. marec 2022 Pridobili smo kar 11 novih projektov bilateralnega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja z ZDA

Oddelka za matematiko UP IAM in UP FAMNIT sta bila ponovno uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in ZDA v obdobju 2022-2024, ki ga razpisuje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

Univerza na Primorskem je skupno pridobila sofinanciranje za 12 novih projektov, kar 11 od teh je s področja matematike. Dodatno je še en projekt bilateralnega sodelovanja pridobil dr. Michael Mrissa, ki je zaposlen na inštitutu InnoRenew CoE ter na Univerzi na Primorskem. Na Fakulteti za Management je projekt pridobila dr. Tina Vukasović.

Javni razpis ARRS sofinancira medsebojne obiske slovenskih raziskovalcev in raziskovalcev iz Združenih držav Amerike, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte z namenom okrepiti sodelovanje z ZDA, povečati mobilnost slovenskih raziskovalcev in število gostovanj vrhunskih raziskovalcev iz ZDA v RS ter povečati število prijav slovenskih raziskovalcev na razpise okvirnih programov Evropske unije na področju raziskav in inovacij in na ostale mednarodne razpise.

Do konca junija 2024 bodo realizirani naslednji projekti, ki jih vodijo zaposleni na UP FAMNIT ter UP IAM.

Šifra: BI-US/22-24-076
Naziv: Matroidi s tranzitivno grupo avtomorfizmov
Instituciji: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in formacijske tehnologije in University of Mississippi
Vodja na UP: dr. Edward Taucher Dobson
Področje: matematika

Predlagano raziskovalno delo leži na preseku teorije matroidov in teorije grup. Vprašanja v zvezi s simetrijo kombinatoričnih objekov imajo dolgo zgodovino in so še vedno zelo aktivne raziskovalne teme. Navadno so vprašanja o simetriji povezana z digrafi in grafi, včasih z načrti, kot so Steinerjevi sistemi, in včasih s kodami za popravljanje napak. V okviru predlaganega projekta bomo ta in sorodna vprašanja reševali na matroidih, na kombinatoričnih objektih, ki so skupna pospološitev grafov in linearne algebre.

Šifra: BI-US/22-24-067
Naziv: Nekatere strukturne lastnosti Cayleyjevih grafov
Instituciji: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Kennesaw State University
Vodja na UP: dr. Ademir Hujdurović
Področje: matematika

V okviru predlaganega projekta bomo raziskovali krepke neodvisne množice in krepke klike v Cayleyevih grafih. Klike v Cayleyjevih grafih so zanimive tudi z vidika preučevanja presečne gostote permutacijskih grup, namreč presečne množice permutacijske grupe G ustrezajo klikam v Cayleyjevem grafu grupe G glede na množic S ki je unija vseh stabilizatorjev.

Šifra: BI-US/22-24-057
Naziv: Razvoj računalniških algoritmov za simulacije molekulske dinamike makromolekul
Instituciji: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in National Institutes of Health (NIH)
Vodja na UP: dr. Dušanka Janežič
Področje: matematika

Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je povečanje natančnosti in učinkovitosti obstoječih algoritmov za simulacije molekulske dinamike makromolekularnih sistemov. Nameravamo izpeljati nove metodološke rešitve za napovedovanje in preučevanje proteinskih vezavnih mest, ki temeljijo na pristopih teorije grafov, matematične kemije, v povezavi z metodami za simulacijo molekulske dinamike. Eden izmed ciljev projekta je združitev spletnega strežnika ProBiS z metodami molekulske dinamike v novo spletno orodje, ProBiS-ATLAS: Atlas proteinskih interakcij za napovedovanje genskih variacij, povezanih z interakcijami z zdravili in razvojem bolezni. Novo spletno orodje bo združevalo dve med seboj zelo različni področji, to je, teorijo grafov in molekulsko dinamiko, ki sta naši glavni raziskovalni temi že vrsto let.

Šifra: BI-US/22-24-093
Naziv: Nekateri problemi v hipergrafih, grafih, in igrah
Instituciji: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Rutgers University, MSIS Department, RUTCOR
Vodja na UP: dr. Matjaž Krnc
Področje: matematika

V okviru tega projekta se bomo posvetili reševanju naslednjih: Problem 1 (domneva Bi-SP). Problem 2 (O izogibnih poteh): Pot je izogibna, če lahko vsako obojestransko razširitev podaljšamo v induciran cikel. Problem 3 (Učinkovita karakterizacija pragovno 3-uniformnih hipergrafov Hipergrafu) pravimo da je pragoven če domeni vozlišč obstaja linearna funkcija uteži ki ločuje neodvisne množice od odvisnih. Problem 4 (Deterministične grafične igre brez Nashevega ravnovesja): Tekom projekta bomo poskusili razrešiti vprašanje obstoja nekaterih podobnih determinističnih grafičnih iger brez Nashovega ravnovesja v smislu čistih stacionarnih strategij. Problem 5 (Natančne transverzale v grafih in hipergrafih): Namen je preučiti podoben hipergrafovski transverzalni operator, ugotoviti pod katerimi pogoji je le-ta involucija, ter si ogledati morebitne povezave s krepkimi klikami v grafih, ter druge sorodne koncepte.

Šifra: BI-US/22-24-129
Naziv: Problemi ohranjevalcev v kvantni mehaniki
Instituciji: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Department of Mathematics, Embry–Riddle Aeronautical University
Vodja na UP: dr. Bojan Kuzma
Področje: matematika

Ohranjevalci spektra na neomejenih operatorjih. V matematični formulaciji kvantno-mehanske opazljivke (tj. stvari, ki jih lahko opazujemo in merimo) modeliramo s (neomejenimi) sebi-adjungiranimi operatorji, ki delujejo na kompleksnem separabilnem Hilbertovem prostoru. V okviru projekta tako nameravamo klasificirati vse aditivne transformacije, ki (neomejene) sebi-adjungirane operatorje slikajo same vase in ohranjajo njihov spekter. Izometrije pri kompleksificiranih normah. Vsak realen vektorski prostor lahko kompleksificiramo, tj. naredimo za kompleksen vektorski prostor; procedura je enolična. Problemi ohranjevalcev v kvantno-informacijskih znanostih. Tenzorski produkti igrajo ključno vlogo v kvantni mehaniki in teoriji kvantne informacije: V matematični terminologiji kvantno stanje opiše pozitivno-semidefinitna matrika s sledjo ena; tenzorski produkt dveh (ali več) stanj pa opisuje skupni bipartitni (ali multipartitni) sistem. V kvantni mehaniki imamo pogosto dostop do majhnega nabora stanj (kot so npr. tenzorska stanja). Preučevali bomo tudi preslikave, ki ohranjajo določene lastnosti, npr. spekter, norma, meritve (numerični zaklad) na manjših podmnožicah, kot so vsa tenzorska stanja ali algebre efektov in določili strukturo njihovih ohranjevalcev.

Šifra: BI-US/22-24-164
Naziv: Kombinatorične igre na Ferrerovih diagramih - algoritmični pristop
Instituciji: UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Rhodes College
Vodja na UP: dr. Riste Škrekovski
Področje: matematika

Kombinatorična teorija iger je pomembno in perspektivno področje, ki preučuje široko paleto iger, večinoma za dva igralca. Oba igralca imata ponavadi  popolno informacijo in, njune odločitve pa ne temeljijo na naključnosti. Za igre, v katerih imata oba igralca enake možne premike v vsakem položaju, in kjer zmaga igralec ki naredi zadnjo potezo, sta Sprague in Grundy uvedla pomembno metodo klasifikacije igralnih pozicij, ki med drugim za poljuben položaj določi zmagovalca (ob predpostavki optimalne strategije obeh).

Šifra: BI-US/22-24-009
Naziv: Kemijski grafi na steroidih
Instituciji: UP Inštitut Andrej Marušič in The Massachusetts College of Liberal Arts (MCLA)
Vodja na UP: dr. Nino Bašić
Področje: matematika

Fulereni in benzenoidi so pomembne kemijske spojine. V matematični kemiji jih modeliramo s fulerenskimi grafi in benzenoidnimi grafi. Veliko obstoječe literature na področju matematične kemije se posveča njihovim matematičnim lastnostim. Raziskovanje bo potekalo v več smereh hkrati. Pri predlaganem projektu bomo izpopolnili koncept petkotniške incidenčne particije. Omenjene teme bomo obravnavali tudi v povezavi s Clarovimi in Friesovimi števili. To sta dve grafovski invarianti fulerenov in benzenoidov. Prav tako nameravamo raziskati računsko zahtevnost določanja Clarovega števila (in povezanih vrednosti) v fulerenih in nanocevkah.

Šifra: BI-US/22-24-003
Naziv: Nove meje v ekstremalni teoriji grafov
Instituciji: UP Inštitut Andrej Marušič in Mississippi State University
Vodja na UP: dr. Slobodan Filipovski
Področje: matematika

V tem projektu bomo podali nove meje za največje število povezav v K_r- prostih grafih, glede na število vozlišč n in največjo stopnjo d_1, glede na n in minimalno stopnjo d_n, in glede na n ter oba d_1 in d_n. Poleg tega bomo pokazali, da so meje, ki jih bomo podali v tem projektu, boljše od Mantelovih in Turánovih mej. Natančneje, pokazali bomo, da so zgornje meje na največjih velikostih K_r - prostih grafov določenih največjih ali najmanjših stopenj, ki jih podajamo v naših izrekih, manjše ali enake zgornjim mejam na največjih velikostih med vsemi K_r -prostimi grafi.

Šifra: BI-US/22-24-172
Naziv: Razdaljno-regularni grafi z natanko tremi nerazcepnimi T-moduli s krajiščem 1, od katerih so vsi tanki
Instituciji: UP Inštitut Andrej Marušič in Seattle University
Vodja na UP: dr. Štefko Miklavič
Področje: matematika

Predmet našega raziskovanja so kombinatorični objekti, znani kot grafi. Graf se sestoji iz končne množice vozlišč, ter iz množice neusmerjenih lokov oziroma povezav. Pri tem vsaka povezava povezuje par različnih vozlišč. Če sta vozlišči x in y povezani s povezavo, potem pravimo, da sta sosednji. Koncept grafa se izkaže za zelo uporaben, saj lahko z njim ponazorimo mnoge matematične (kot tudi druge) pojme in relacije.

Šifra: BI-US/22-24-149
Naziv: Študije dualnosti: grafi na ploskvah in konformni hipergrafi
Instituciji: UP Inštitut Andrej Marušič in Rutgers University, MSIS Department, RUTCOR
Vodja na UP: dr. Martin Milanič
Področje: matematika

Projekt bo osredotočen na študij izbranih odprtih problemov v teoriji grafov in hipergrafov. Teorija grafov je mlada veja diskretne matematike, ki se v zadnjih desetletjih hitro razvija, večinoma zaradi mnogih aplikacij v sodobnem svetu na tako raznolikih področjih, kot so računalniške znanosti, sociološke vede, biologija, logistika, itd. Graf je kombinatorični objekt, ki sestoji iz končne množice točk in množice povezav, ki povezujejo po dve točki. Hipergraf je posplošitev grafa, kjer povezavo lahko tvori poljubna podmnožica točk. V projektu bomo obravnavali dve osrednji raziskovalni temi, povezani z dvema vrstama dualnosti.

Šifra: BI-US/22-24-008
Naziv: Kombinatorna struktura in algebraične lastnosti Q-polinomskih grafov, v katerih je algebra sosednosti zaprta glede na Hadamardov produkt
Instituciji: UP Inštitut Andrej Marušič in University of Wisconsin
Vodja na UP: dr. Safet Penjić
Področje: matematika

Izmenično osrednjo razširitev q-Onsagerja generira q-Onsager skupaj z nekaterimi dodatnimi osrednjimi elementi. To postavlja vprašanje, na katerem namerava vodja projekta delati. Naš problem je: Ali lahko najdemo elemente v naši algebri \T, ki niso v T, ampak komutirajo z vsem v \T? Takšni elementi so lahko manjkajoči generatorji za izmenično centralno razširitev Q-Onsagerja ali U^+_q.

Šifra projekta: BI-US/22-24-153
Naziv: Decentralizirane skupnosti za monitoring stavb / Decentralized communities for building monitoring
Instituciji: Inštitut InnoRenew CoE in Oregon State University
Vodja: dr. Michael Mrissa
Področje: Računalništvo in informatika

Dandanes so zaradi nizkocenovnih senzorjev, zrele podatkovne infrastrukture in interneta na voljo podatki za spremljanje množičnih lesenih stavb, zgrajenih v različnih delih sveta. V teh podatkih je ogromen potencial, še posebej, če se uporabljajo na združen način. Vendar pa obstaja več izzivov poveznih s tem. Ta projekt obravnava nekatere izzive in je namenjen razvoju metodološkega okvira za uresničitev tega potenciala. Cilji tega projekta so:

  • Opredeliti dejavnosti življenjskega cikla množičnih lesenih stavb, odločitve, od katerih so odvisne, in informacije, potrebne za podporo teh odločitev in organizacij, ki so zanje zadolžene.
  • Opredeliti zahteve in značilnosti okvira za upravljanje informacij (IMF), da se zagotovi, da lahko (združeni) podatki spremljanja zagotovijo potrebne visokokakovostne informacije ob pravem času pravim ljudem.
  • Opredeliti strategijo/metodologijo spremljanja/merjenja(kateri senzorji, kaj meriti, kako izbrati točke za merjenje, kako frekventna mora biti meritev, kako daleč naj bodo senzorji, kako sporočati podatke itd.), ki bi zagotovila podatke z zadostno granularnostjo tako na lokaciji kot tudi v času za nadaljnjo uporabo v IMF.

 

Vsem raziskovalcem iskreno čestitamo!

torek, 22. marec 2022 Po lanskoletnem uspehu študentje UP FAMNIT organizirajo 2. izvedbo Biološko-psihološke študentske konference

   

Z veseljem najavljamo 2. izvedbo Biološko-psihološke študentske konference v Kopru, ki jo organizirajo študentje Društva varstvenih biologov - Biodiva in Društva študentov biopsihologije, pod okriljem Univerze na Primorskem, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT).

Namen konference je promovirati znanost, spodbujati študente k vključevanju in sodelovanju v znanstveni skupnosti, jih motivirati za raziskovanje v stroki, omogočiti pridobivanje kompetenc pri pisnem in ustnem podajanju strokovnih vsebin ter povezati mlade študente in bodoče strokovnjake.

Udeleženci lahko svoje zaključne naloge na dodiplomskem študiju, diplomske naloge, disertacije, skupinske projekte, seminarje ali teme, ki jih zanimajo, predstavijo v obliki ustnih predstavitev ali plakatov.

Ob prijavi morajo udeleženci predložiti povzetek oddane teme, na podlagi katerega bo strokovna komisija, ki jo sestavljajo profesorji in asistenti UP FAMNIT, izbrala prispevke, ki bodo predstavljeni na konferenci. Zaradi pravičnejšega ocenjevanja bodo teme razdeljene v dve kategoriji: dodiplomski študij in podiplomski (magistrski/doktorski) študij (ob upoštevanju stopnje študija, na kateri je bila naloga pripravljena).

Ob udeležbi bodo vsi povzetki objavljeni v knjigi povzetkov, ki bo vnesena tudi v COBISS-u, hkrati pa bodo vsi udeleženci prejeli tudi potrdilo o sodelovanju.

Konferenca bo potekala v živo, od 15. do 17. septembra 2022, v Kopru (Univerza na Primorskem, UP Famnit) in bo razdeljena na dva modula: biološki in psihološki modul.

Biološki modul se nanaša na študijske programe s področja biologije, naravoslovja, varstva narave in podobnih študijskih programov.

Psihološki modul obsega študijske programe s področja psihologije, biopsihologije, psihoterapije in nevroznanosti.

Prijavijo se lahko tudi študenti drugih študijskih programov (npr. izobraževanje učiteljev), če se prijavljajo z nalogo, ki temelji na biološki ali psihološki tematiki. Predstavitev na konferenci je možna v slovenskem ali angleškem jeziku. Za udeležence konference bodo organizirana tudi predavanja gostujočih predavateljev ter bogat družabni program.

Kotizacija za udeležence znaša 40 evrov in vključuje zbornik povzetkov (pdf), referenco (COBISS), predavanja gostujočih predavateljev, coffee breaks, promocijsko gradivo in sodelovanje v družabnem programu.

Prijave bodo odprte do 15. aprila 2022. Prijava poteka preko prijavnega obrazca na uradni spletni strani: https://bio-psi-konferenca.famnit.upr.si/sl/registracija

Možna je tudi prijava pasivnih udeležencev, ki bi radi poslušali predstavitve študentov in predavanja gostujočih predavateljev, z možnostjo sodelovanja v družabnem programu. Kotizacija za pasivne udeležence znaša 10 evrov, prijave pasivnih udeležencev pa bodo odprte od 15. marca do 1. septembra 2022. Prijava poteka preko prijavnega obrazca na uradni spletni strani: https://bio-psi-konferenca.famnit.upr.si/sl/registracija

Zaradi nepredvidljivih razmer epidemije virusa SARS-CoV-2, obstaja možnost, da bo konferenca organizirana prilagojeno, v skladu s takrat veljavnimi predpisanimi epidemiološkimi ukrepi.

Več informacij je na voljo na uradni spletni strani ter na Facebooku in Instagramu.

Za vsa vprašanja so vam na voljo preko uradne elektronske pošte biopsi.konferenca@upr.si

Veselimo se še ene uspešne izvedbe!

ponedeljek, 21. marec 2022 Izleti v matematično vesolje ponovno v hibridni izvedbi: Dr. Russ Woodroofe - Prime divisibility of binomial coefficients

 Vabimo vas na peto letošnje predavanje z naslovom »Prime divisibility of binomial coefficients«, ki bo v sredo, 23. marca 2022, ob 18.00, v veliki predavalnici 3 (UP FAMNIT) in prek ZOOM povezave.

Predaval bo dr. Russ Woodroofe (UP Famnit).

Na koliko načinov je mogoče izbrati k predmetov iz koša z n predmeti? Odgovor je podan z binomskim koeficientom "n nad k". Pokazali bomo, kako enostavno ugotoviti, ali je binomski koeficient deljiv s praštevilom, tudi če so vključena števila precej velika. To merilo bomo uporabili za problem, ki se je pojavil pri mojem delu z Johnom Shareshianom. Porazdelitev praštevil se bo pojavila nepričakovano.

Russ Woodroofe je leta 2005 doktoriral na Univerzi Cornell v ZDA. Od leta 2016 je izredni profesor na UP FAMNIT. Pred tem je predaval na Mississippi State University, na Washington University in St. Louis (obe v ZDA), ter na Weill Cornell Medical College in Qatar (v Katarju). Njegovo raziskovalno področje je topološka kombinatorika, kjer pogosto povezuje geometrijo, simetrijo in algebro.

 

 

 

 

 

 

Če ste četrto predavanje z naslovom »Od kač in lestev do cene delnic« zamudili, si ga lahko ogledate tukaj.

Celoten program letošnjih izletov v matematično vesolje z zoom povezavo je dostopen tukaj.

Vljudno vabljeni!

petek, 18. marec 2022 Na 19. Slavnostni akademiji Univerze na Primorskem podelili nagrade in priznanja zaposlenim in študentom

Leta 2003, natančneje 17. marca, je bila Univerza na Primorskem vpisana v sodni register – letos je tako dopolnila 19 let, kar je proslavila s Slavnostno akademijo v Dvorani Svetega Frančiška v četrtek, 17. 3. 2022, na kateri je podelila priznanja in nagrade Univerze na Primorskem.  

V uvodnem delu Slavnostne akademije je prisotne pozdravila prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, ki je izpostavila ključne dosežke zadnjega leta. Obiskovalce prireditve je nagovorila tudi Katja Kosem, podpredsednica Študentskega sveta UP, ki je predstavila želje študentov po epidemiji covid-19. Slavnostni govornik je bil mag. Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka d. d., ki je poudaril pomen sodelovanja v mešanih raziskovalnih timih, saj omogočajo izmenjavo različnih pogledov, pri tem pa je izpostavil tudi skupni projekt z UP FAMNIT.

Rektorica je nato s prorektorjema in dekanjami ter dekani podarila nagrade Univerze na Primorskem, med njimi tudi zaposlenim in študentom UP FAMNIT.

Izr. prof. dr. Jasna Prezelj

Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Zlato plaketo Univerze na Primorskem prejme Jasna Prezelj

za njen prispevek k razvoju UP ter za pomembno vlogo pri uspešni realizaciji 8. Evropskega kongresa matematike, s katerim sta se okrepila ugled in prepoznavnost UP tako v globalni  univerzitetni mreži kot tudi v slovenskem družbenem okolju.

Izr. prof. dr. Jasna Prezelj je visokošolska učiteljica s področja matematike, ki je leta 2000 doktorirala na Univerzi v Ljubljani ter predstavlja vodilno strokovnjakinjo svoje generacije na področju kompleksne analize. Na UP je zaposlena od 2014. Poleg znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela skrbi tudi za popularizacijo znanosti in prepoznavnost UP. Je namreč ustanoviteljica Matematičnega adventnega koledarja, ki ga UP FAMNIT pripravlja od 2015 naprej. Kot izredno aktivna članica organizacijskega odbora 8. Evropskega kongresa matematikov (skrb za sponzorska in donatorska sredstva, organizacija nagradnega natečaja, organizacija sekcije s področja kvaternionske in kompleksne geometrije ter satelitske konference za predstavnike slovenskih zavarovalnic in aktuarskih združenj) je pripomogla k njegovi uspešni izvedbi v letu 2021.


Izr. prof. dr. Jasna Prezelj

Prof. dr. Elena Bužan

Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem za leto 2021 prejme Elena Bužan za objavo 10 izvirnih znanstvenih člankov v bazi Web of Science v l. 2021.

Prof. dr. Elena Bužan, ki  je leta 2007 doktorirala na Univerzi v Ljubljani, je na UP FAMNIT zaposlena že od njene ustanovitve. Njeno raziskovalno področje obsega kar nekaj prepletajočih se ved, kot so molekularna ekologija, biokemija, varstvena biologija, populacijska in varstvena genetika ter imunologija. Poseben poudarek njenih raziskav je na uporabi tehnik molekularne biologije v bazičnih in aplikativnih raziskavah s področij evolucije, biogeografije in varstva naravne dediščine. Njena bibliografija obsega 53 izvirnih znanstvenih člankov (10 jih je bilo objavljenih v 2021) v bazi Web of Science ter izkazuje 523 čistih citatov v tej isti bazi. Med drugim izjemno uspešno pridobiva mednarodne projekte: je vodja projekta Horizon »STEP CHANGE: Science Transformation in EuroPe through Citizens involvement in HeAlth, coNservation and enerGy rEsearch«, sodelovala pa je pri uspešni izvedbi še treh projektov Horizon ter pri številnih drugih raziskovalnih projektih. Je tudi nacionalna koordinatorica konzorcija »European Reference Genomic Atlas« ter članica uredniškega odbora mednarodne znanstvene revije Ornitologia neotropical. 


Prof. dr. Elena Bužan

Besfort Shala

Na predlog UP FAMNIT nagrado »Srečko Kosovel« za študente Univerze na Primorskem za svojo diplomsko nalogo prejme Besfort Shala.

Besfort Shala je pod mentorstvom izr. prof. dr. Russa Woodroofa pripravil diplomsko nalogo z naslovom »The Probabilistic Zeta Function of a Finite Lattice« (»Verjetnostna zeta funkcija na končni mreži«). V delu Besfort preučuje definicijo iz članka Kena Browna iz leta 2000. Malo preučevana definicija tega prispevka posplošuje Dirichletovo vrsto, pridobljeno iz (kosetne mreže) končne grupe, na podobno vrsto, dobljeno iz poljubne mreže. Prvotni namen naloge je bil, da bi študent poskušal izračunati, kaj se zgodi s to vrsto na preprostih primerih, kot je particijska rešetka. Študent je samostojno hitro opazil, da particijska rešetka običajno ne daje navadne Dirichletove vrste, saj se v bazi pojavljajo racionalna števila. Zato je nadaljeval z dokazovanjem previdnejše različice tega pa tudi podobnih rezultatov za druge razrede rešetk. Študentski raziskovalni projekt je uspešen, ko študent mentorju pove nekaj, česar še ne ve. Po besedah mentorja se je pri tem projektu to zgodilo zgodaj in večkrat. Dejansko je bil študent precej samostojen, saj je do več idej za definicije prišel večinoma sam. Rezultat projekta je dobro napisana naloga, ki je skorajda objave vreden članek.

Amar Bapić

Na predlog Študentskega sveta UP ter UP FAMNIT Priznanje Univerze na Primorskem za študente Univerze na Primorskem prejme Amar Bapić.

Amar Bapić je doktorski študent 3. letnika Matematičnih znanosti na UP FAMNIT. Od 2018 je aktiven član Študentskega sveta UP FAMNIT, od 2020 tudi njegov podpredsednik. V tem času je aktivno sodeloval pri organizaciji številnih dogodkov za študente. Promocijsko dejavnost za Študentski svet izvaja na različnih dogodkih, med drugim na Orientacijskih dnevih in srečanjih brucev. Prav tako je v sodelovanju s Službo za komuniciranje UP FAMNIT odgovoren za promocijo raznih dogodkov in posredovanje novic preko družbenih omrežij Študentskega sveta UP FAMNIT in ostalih kanalov. Pri tem stremi k opremljanju študentov s čim več uporabnimi informacijami, vedno pa jim na voljo ostaja tudi za individualna vprašanja. Skrbi tudi za (grafično) oblikovanje vsebin tako, da se jih čim bolj približa študentom. Od 2019 je predstavnik študentov v Upravnem Odboru UP. V študijskem letu 2020/21 je bil vodja prostovoljcev na 8. Evropskem kongresu matematike, ki ga je junija letos naša univerza gostila v Portorožu. Poleg opravljanja funkcije koordinatorja prostovoljskega dela je pomagal pri izdelavi velike zaloge promocijskih materialov ter pridobivanju zajemnih baz podatkov za lažjo analizo informacij o udeležencih kongresa. Bil je tudi del skupine za tehnično podporo pri delovanju videokonferenčnega sistema Zoom na sami lokaciji in preko spleta. Od 2019 je tehnična podpora prireditvam »Matematični izleti v vesolje« na UP FAMNIT. Opravljal je delo prostovoljca na 10. matematičnem poletnem taboru »Matematika je kul« za dijake, kjer je prevzel vlogo skrbnika udeležencev. Ob vsaki ponujeni priložnosti UP aktivno promovira tudi na mednarodni ravni (obisk osnovnih in srednjih šol, univerz, predstavitve). Med drugim je letos gostoval na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Tuzli, kjer je predstavil prednosti prostovoljnega dela na 8ECM ter študijske programe na UP, poleg tega pa je na Erasmus Days 2021, ki jih je organizirala UP, predstavil sistem sodelovanja tujih študentov s študenti tutorji. Vlogo tutorja na UP FAMNIT je pričel opravljati 2021. 


Amar Bapić

Vse prejemnike nagrad in priznanj ter utemeljitve si lahko ogledate tukaj.

Vsem sodelavcem in študentom iskreno čestitamo!     

 

                       

petek, 18. marec 2022 Letos ponovno med udeleženci na Mednarodnem matematičnem internetnem tekmovanju OIIO 2022

Študenti UP FAMNIT so se tudi letos udeležili Mednarodnega matematičnega internetnega tekmovanja Open International Internet-Olympiad in mathematics 2022. 

Prvi krog tekmovanja je potekal 25. februarja, udeležilo se ga je šest Famnitovih študentk in študentov:

  • Todor Antić (Matematika, 3. letnik)
  • Jelena Glišić (Matematika, 3. letnik)
  • Milan Milivojčević (Računalništvo in informatika, 3. letnik). 
  • Matjaž Madon (Matematika, 2. letnik)
  • Lazar Marković (Matematika, 2. letnik)
  • Diar Gashi (Matematika, 1. letnik) 

V drugi krog tekmovanja, ki bo potekal v soboto 26. marca, se je uvrstilo kar pet tekmovalcev, najbolje pa sta se odrezala Matjaž Madon in Milan Milivojčević. Najbolje uvrščene v 2. krogu čaka preizkušnja še v tretjem, finalnem krogu tekmovanja, kjer se potegujejo za nagrade v finalni razvrstitvi. 

Spomnimo, študentke in študenti naše fakultete se že vrsto let udelžeujejo tega tekmovanja in se vsakič uvrstijo v skupino najboljših tekmovalcev. Lani se je med našimi študenti najbolje  odrezala Laura Ogrin, ki je napredovala v 3. krog tekmovanja in je na koncu prejela 3. nagrado.

Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo in jim želimo veliko v uspeha tudi v nadaljevanju letošnjega tekmovanja!

četrtek, 17. marec 2022 Znanstvena odličnost InnoRenew CoE in Univerze na Primorskem nagrajena s prestižnim projektom Evropske unije ERC

 

Dr. Anna Sandak, vodja raziskovalne skupine v InnoRenew CoE in profesorica na UP FAMNIT, je prva ženska v Sloveniji, uspešna pri pridobivanju projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za utrjevanje samostojne raziskovalne kariere. S projektom, vrednim skoraj 2 milijona evrov, bo dr. Anna Sandak s svojo ekipo razvijala inženirske žive materiale, ki so sposobni interakcije z okoljem in prilagajanje ter odzivanja na spremembe v njem.

 

Evropska Unija je leta 2007 ustanovila Evropski raziskovalni svet (ERC) kot prvenstveno evropsko institucijo za financiranje vrhunskih pionirskih raziskav kreativnih raziskovalcev z vseh znanstvenih področij širom Evrope, ne glede na narodnost ali starost. ERC je del okvirnega programa Obzorje Evropa, Evropska komisija pa je danes objavila rezultate razpisa, kjer so za financiranje izbrali 313 projektov, v skupni vrednosti 632 milijonov evrov. 

Dr. Anna Sandak je ena od uspešnih prijaviteljic projektov. Kot vodja raziskovalne skupine v InnoRenew CoE in profesorica Univerze na Primorskem se posveča raziskavam obnovljivih materialov in biomimetičnih rešitev za oblikovanje novih materialov in spodbujanju na znanju temelječe rabe bioinspiriranih materialov v sodobnih trajnostnih stavbah. V pridobljenem projektu »Bioinspired living skin for architecture ARCHI-SKIN« se bodo raziskovalci ukvarjali z razvojem zaščitnega biotskega premaza, izdelanega iz inženirsko izdelanih živih materialov. Biofilmi se oprijemajo trdnih površin, sestavljajo pa jih združbe bakterij in drugih mikroorganizmov, veljajo pa za enega najbolj stabilnih bioloških sistemov na našem planetu. Večina študij o biofilmih se osredotoča na preprečevanje njihovega nastajanja, medtem ko ostajajo koristni načini uporabe biofilmov za zaščito še zelo neraziskani.  V pet let trajajočem projektu bodo raziskovalci preučevali načela oblikovanja glivnega biofilma, z namenom poglobitve znanja o kemijskih in strukturnih lastnostih tega biološkega sistema. To vključuje mehanizme nastajanja biofilma, njegovo strukturo, delovanje in učinkovitost. Projekt bo več kot le laboratorijsko raziskovanje, saj bomo uporabili najnovejša orodja za slikanje živih celic, podatkovno znanost in strojno učenje. Temeljna ideja je namreč razviti bioaktivni zaščitni premazni sistem, ki deluje v harmoniji z naravo in izkorišča sinergijo živih glivnih celic, naravnih sestavin in bioinspiriranih konceptov za oblikovanje materialov.

S pridobljenim financiranjem ERC za utrjevanje samostojne raziskovalne kariere bo dr. Anna Sandak razvila biofilm, ki med drugim ščiti površine biomaterialov, betona, plastike in kovin. Ena od njegovih izjemnih funkcij je naravno samozdravljenje. Nov pristop za zaščito materialov, ki ga bodo v projektu uporabili, bo nadgradil tradicionalno razumevanje materialov v smeri razvoja inženirsko izdelanih živih materialov, ki so sposobni interakcije z okoljem in prilagajanja ter odzivanja na spremembe v njem. Projekt ARCHI-SKIN bo zagotovil novo dimenzijo, dimenzijo življenja, ki se doslej pri materialih ni uporabljala. To bo spremenilo način, kako dojemamo, doživljamo, razumemo, oblikujemo, uporabljamo in preoblikujemo materiale.

Dr. Anna Sandak je doktorica znanosti o lesu in magistrica biologije. Rodila se je na Poljskem, vendar jo je poklicna pot vodila na Japonsko, kjer je preživela pet let. Kasneje se je preselila v Italijo in delala na Inštitutu za drevesa in les Nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR-IVALSA). Leta 2017 se je preselila v Slovenijo, v Izolo, kjer na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE vodi raziskovalno skupino za modifikacijo lesa. Je tudi profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. 

InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem sta ponosna na ambiciozno in predano mednarodno ekipo, ki si močno prizadeva za znanstveno odličnost. Pridobitev prestižnega projekta ERC iz tega zelo zahtevnega in konkurenčnega stebra financiranja Evropske unije bo še dodatno omogočilo izvajanje znanstvenoraziskovalnih aktivnosti za prebojna spoznanja, potrebna za lažji prehod na zelene rešitve in trajnostno naravnano družbo. 

 

              

torek, 15. marec 2022 Vabilo na predavanje: doc. dr. Rado Pezdir - Kako se ekonomija podre kot hiša iz kart ali o sankcijah zoper Rusko federacijo

 

Oddelek za matematiko UP FAMNIT
vabi na predavanje z naslovom

Kako se ekonomija podre kot hiša iz kart ali o sankcijah zoper Rusko federacijo,

ki bo v četrtek, 17. marca2022, ob 18.00.

Predaval bo doc. dr. Rado Pezdir.

Predavanje bo potekalo preko videokonferenčnega sistema Zoom na tej povezavi.
Zoom Meeting ID: 898 1364 1555

Na predavanju bomo na poljuden način predstavili mehanizem šoka, ki ga bo doživela Ruska federacija zaradi sankcij. Pokazali bomo kako sankcije vplivajo na finančne trge, podjetja in potrošnjo ter morebitne posledice za domačo ekonomijo.

O predavatelju: doc. dr. Rado Pezdir je doktoriral na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Na UP FAMNIT je zaposlen kot predavatelj in koordinator dodiplomskega študijskega programa Matematika v ekonomiji in financah. Sodeluje pri predmetih kot so Finance, Finančni praktikum, Mikroekonomska analiza, Makroekonomska analiza in Makroekonomsko modeliranje. Kot izvedenec s področja finančne forenzike sodeluje tudi pri preiskovalnih komisijah Državnega zbora. Javnosti je poznan kot preiskovalec, ki je odkril afero milijardnega pranja denarja v največji slovenski banki NLB, lani pa je izdal novo knjigo z naslovom Vzporedni mehanizem globoke države.

 

ponedeljek, 14. marec 2022 Pričel se je Teden Univerze na Primorskem

17. marca 2022 Univerza na Primorskem praznuje 19. let od vpisa v sodni register, ko je leta 2003 postala tretja, najmlajša slovenska javna univerza.

Rojstni dan naše univerze že tradicionalno obeležujemo s Tednom Univerze na Primorskem, ki letos poteka od 14. do 18. marca in v okviru katerega se zvrsti niz dogodkov, ki jih skupaj sooblikujejo zaposleni in študenti vseh članic. Rdeča nit letošnjih dogodkov je sodelovanje – znotraj univerze, z gospodarskimi partnerji in predvsem z lokalnim okoljem. Samo s sodelovanjem lahko namreč dosežemo odličnost in resnično oplemenitimo delo.

Danes, 14. 3. poteka Slavnostna promocija štirih doktoric in doktorjev znanosti UP, v torek pa je na sporedu Inavguracija novih rednih profesoric in profesorjev UP, ki jim bo slovesno uradno izročena listina o izvolitvi. Konec tedna bo svoja vrata bo za zunanje obiskovalce ponovno odprl Akvarija Piran, ki od letos deluje pod okriljem Centra znanosti UP z osveženo podobo in obogateno ponudbo za obiskovalce.

Višek praznovanja predstavlja Slavnostna akademija s podelitvijo priznanj Univerze na Primorskem, ki bo v četrtek, 17. marca 2022, s pričetkom ob 17. uri. Na proslavi bodo podeljena najvišja priznanja pedagoškim, raziskovalnim in strokovnim zaposlenim ter študentom.

Več o programu Tedna UP si lahko preberete tukaj.

 

Nekaj dogodkov pa bo v Tednu Univerze potekalo tudi na UP FAMNIT, vljudno vabljeni k udeležbi!

Sreda

15.45–17.45 - Utelešeni načini védenja in plesno-gibalna psihoterapija (delavnica v okviru Tedna možganov v predavalnici Famnit VP3). Izvajalka je doc. dr. Aleksandra Schuller, več informacij in prijave tukaj: https://tedenmozganov.si/event/sreda-16-3-2022/

17.00–17.45 - Os črevesje‒mikrobiota‒možgani: celovitost in usklajenost za psihofizično blagostanje človeka (predavanje v okviru Tedna možganov v predavalnici Famnit-Avla). Predava dr. Tina Tinkara Peternelj, več informacij in prijave tukaj: https://tedenmozganov.si/event/sreda-16-3-2022/

18.00–18.45 - Psihotropne učinkovine in samozaznava ‒ darilo ali grožnja? (predavanje v okviru Tedna možganov v predavalnici Famnit-Avla). Predava prof. dr. Gorazd Drevenšek, več informacij in prijave tukaj: https://tedenmozganov.si/event/sreda-16-3-2022/

19.00 - Projekt WECANN: Interdisciplinarni pristop pri odkrivanju skrivnosti divjih populacij konoplje (predavanje v okviru Bioloških večerov). Predava Manica Balant, predavanje bo potekalo preko Zoom-a, več informacij tukaj: https://bioloski-veceri.famnit.upr.si/sl/program/6-vecer/

Četrtek

17.00–17.45 - Delavnica za odrasle: Spremeni um skozi telo (delavnica v okviru Tedna možganov v predavalnici Famnit-Avla). Izvajalka Eva Brovinsky, več informacij in prijave tukaj: https://tedenmozganov.si/event/cetrtek-17-3-2022/

19.00–19.45 - Brez telesa ne gre (predavanje v okviru Tedna možganov v predavalnici Famnit-Avla). Predava dr. Tjaša Stepišnik Perdih, več informacij in prijave tukaj: https://tedenmozganov.si/event/cetrtek-17-3-2022/

18.00 - Kako se ekonomija podre kot hiša iz kart ali o sankcijah zoper Rusko federacijo. Predavanje za splošno javnost s področja finančne matematike in ekonomije, predava doc. dr. Rado Pezdir, predavanje bo potekalo preko Zoom-a, več informacij tukaj: https://www.famnit.upr.si/sl/

Petek

18.00–19.30 - Delavnica za odrasle: Izmenjave: utelešeno pogovarjanje (delavnica v okviru Tedna možganov v predavalnici Famnit-VP3). Izvaja Ana Pekolj, več informacij in prijave tukaj: https://tedenmozganov.si/event/petek-18-3-2022/

 

 

ponedeljek, 14. marec 2022 Projekt WECANN: Interdisciplinarni pristop pri odkrivanju skrivnosti divjih populacij konoplje (Cannabis sativa L.): Famnitov Biološki večer

V sredo, 16. marca 2022, bo potekalo že šesto predavanje iz cikla Famnitovih Bioloških večerov 2021/22.

Predavanje z naslovom Projekt WECANN: Interdiscipliarni pristop pri odkrivanju skrivnosti divjih populacij konoplje (Cannabis sativa L.) bo izvedla Manica Balant, magistrica ekologije in biodiverzitete, trenutno pa doktorska študentka Univerze v Barceloni.

Dogodek bo potekal preko aplikacije ZOOM ob 19.00.

Manica Balant je magistrica ekologije in biodiverzitete, trenutno pa doktorska študentka Univerze v Barceloni. Kot doktorska raziskovalka je trenutno zaposlena na Botaničnem inštitutu v Barceloni, kjer deluje v okviru raziskovalne skupine EtnoBioFiC (http://www.etnobiofic.cat/), ki se ukvarja z preučevanjem diverzitete rastlin, evolucijo genoma in etnobotaniko. V svoji doktorski nalogi se posveča raziskovanju divjih populacij konoplje z različnih zornih kotov. S pomočjo interdisciplinarnega pristopa raziskuje genetsko, morfološko in fotokemično raznolikost divjih populacij konoplje, ter njen izvor ter tradicionalno uporabo. 

V zadnjih letih je konoplja postala ena izmed najbolj preučevanih rastlin. Trenutno se večina raziskav osredotoča na kemično sestavo in zdravilne lastnosti rastlin z visoko vsebnostjo THC in CBD. Vendar pa je raznolikost konoplje skrita zlasti v lokalnih sortah in divjih populacijah te vrste. Skozi stoletja so ljudje konopljo uporabljali ne samo zaradi njenih terapevtskih lastnosti, pač pa tudi za proizvodnjo vlaken, tekstila, papirja in hrane, igrala pa je tudi pomembno vlogo v družbenih in verskih obredih. V tokratnem predavanju bomo predstavili projekt WECANN, v okviru katerega raziskujemo variabilnost konoplje z genetske, morfološke, fitokemične perspektive in njeno tradicionalno uporabo. Predstavili bomo prvo globalno spletno bazo podatkov tradicionalne uporabe konoplje (http://cannusedb.csic.es) kot tudi druge raziskave, ki jih izvajamo v okviru tega projekta. 

Celoten program letošnjih bioloških večerov z zoom povezavo je dostopen tukaj.

petek, 11. marec 2022 V težkih razmerah je samomorov manj – Dr. Vita Poštuvan v pogovorni oddaji za VAL 202

»Vsak dan se v naših glavah odvrti približno 70 000 mislih. Kar je še bolj fascinantno, od tega je kar 80% negativnih. Še večji odstotek misli pa je istih, kot smo jih imeli predhodni dan. Seveda moramo pri tem upoštevati, da so te številke približne, saj še nimamo aparata, ki bi ta številke zelo natančno določil.«

Dr. Vita Poštuvan, izredna profesorica na oddelku za psihologijo na UP FAMNIT, je v sredo, 9. 3. 2022, gostovala v pogovorni oddaji na drugem programu Radia Slovenija – Val 202, kjer je bil pogovor osredinjen na pomembne dejavnike pri preučevanju in preprečevanju samomorilnega vedenja.

V zadnjih letih se je naša družba srečala s težkimi razmerami, ki pokažejo, kako smo funkcionalno opremljeni, pri tem pa se v ospredje postavlja tudi vprašanje odpornosti otrok. Dr. Poštuvan je že na začetku srečanja poudarila pomembnost iskrene komunikacije v razmerah, kot so pandemija in trenutna vojna: »Otroci potrebujejo pojasnila. Otroci slišijo te stvari in vedo, da se nekaj dogaja. Prav je, da jim damo iskrene in avtentične odgovore.«

Tekom pogovora je omenila tudi program »A (se) štekaš?!?«, integriran pristop krepitve duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja za mladostnike, ki deluje znotraj Slovenskega centra za raziskovanje samomora. V okviru projekta izvajajo postvencijo na šolah, kjer nudijo razbremenilne pogovore. Pri tem je dr. Poštuvan poudarila, da strokovnjaki pri delu z učenci ne morejo odgovoriti na vprašanje o tem, zakaj se je samomor zgodil, lahko pa pojasnijo kompleksnost samomora in podajo dejavnike tveganja. Pri tem je izpostavila problematiko napačnega in neodgovornega načina poročanja medijev. »Članki, ki so preveč poenostavljeni in dajejo enoznačne odgovore za vzrok samomora, večajo tveganje, da bo posnemanja več. Še pomembneje, tisti prispevki, ki opisujejo konkretne primere, so bolj tvegani. Boljši so tisti, ki informirajo in poročajo na splošno, zelo pomembno pa je, da se vedno navedejo tudi naslovi pomoči.«

Vpliva medijskega poročanja nikakor ne gre zanemariti niti pri poročanju o kriznih situacijah. Medijska sporočila, ki senzacionalistično poudarjajo slab vpliv krize, so zelo nevarna, ob takem poročanju namreč obstaja tveganje za normalizacijo samomorilnosti. Kljub temu pa dr. Poštuvan povzema: »Vojne in vse take večje krizne družbene situacije so tiste, v katerih je celo samomorov manj. To se je pokazalo tudi pri prvem valu epidemije, saj je raven samomorov v letu 2020 upadla. Podobno se zgodi tudi v vojnah. Verjetno pride do tiste želje po preživetju. Strah pred smrtjo in želja po življenju se povečata, poleg tega pa ljudje stopijo skupaj, kar nam daje občutek smiselnosti in varnosti.«

V oddaji sta se sogovornici dotaknili tudi različnih trendov umrljivosti v Aziji, Severni Evropi, Grenlandiji in Južni Koreji, kjer je količnik samomorilnosti zelo visok, pri čemer je dr. Poštuvan izpostavila dejstvo, da govorimo o velikem številu različnih dejavnikov tveganja, ki so zelo kompleksno prepleteni.

Celoten posnetek pogovora je dostopen tukaj.
                       

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem na dodiplomskem študiju izvaja program Biopsihologija, na podiplomskem študiju programa Psihologija in Biopsihologija, v letošnjem študijskem letu pa v sodelovanju z UP IAM Slovenskim centrom za raziskovanje samomora tudi doktorski program Suicidologija in duševno zdravje, prvi doktorski študijski program s področja suicidologije pri nas.

V okviru psihološke podpore UP delujejo usposobljene psihologinje, ki nudijo razbremenitveni pogovor študentom in zaposlenim v obliki 1–2 srečanj. Po potrebi vas usmerijo naprej in predlagajo nadaljnje vire pomoči.

Pišite jim na elektronski naslov psiholoska.podpora@upr.si ter kratko opišite, s kakšnimi težavami se soočate. Skupaj se boste dogovorili za individualni pogovor v živo ali preko videokonference.

Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, pa se lahko obrnete na svojega osebnega zdravnika ali pokličete 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč).

Nekatere organizacije, ki izvajajo psihološko pomoč in psihoterapijo v slovenski Istri:

Organizacije, ki nudijo brezplačno psihološko pomoč po Sloveniji

Internet kot podporni medij ob duševni stiski

  • #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net.
  • NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si.
  • Spletna postaja za razumevanje samomora in pomoči, ki je na voljo www.zivziv.si .

Zaupni telefoni in kontakti

  • 116 123 – Zaupni telefon Samarijan (brezplačno)
  • 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike, dosegljiv vsak dan med 12.00 in 20.00 (klici so brezplačni, otroci in mladostniki pa lahko pišejo tudi na tom@zpms.si ali se oglasijo v njihovi spletni klepetalnici) - Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz.
  • 01 520 99 00 – klic v duševni stiski (vsak dan med 19.00 in 7.00)
  • 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24 ur na dan)
  • 080 11 55 – SOS telefon za žrtve nasilja (vsak dan med 12. in 18. uro, svetovanje pa ponujajo tudi po elektronski pošti na naslovu drustvo-sos@drustvo-sos.si)
  • 031 699 333 – SOS telefon za žrtve nasilja, psihosocialna in psihološka pomoč za ženske in otroke, žrtve nasilja in žrtve spolnih zlorab (vsak delovnik med 9.00 in 15.00)
  • 031 665 266 - Lunina vila: psihološka pomoč na voljo vseskozi
  • 01 306 41 14 - Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro

>>>Seznam zdravstvenih domov in drugih organizacij, ki nudijo psihološko in psihosocialno pomoč po telefonu (redno posodablja NIJZ)<<<

Društvo za nenasilno komunikacijo, dosegljivo je vsak delovnik med 8.00 in 16.00:

V primeru ogroženosti pokličite na interventno številko policije: 113.

Na spletni strani policije so navedene informacije o postopku na policiji v primerih nasilja v družini: https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/oosebna-varnost/nasilje-v-druzini

torek, 8. marec 2022 Preizkusno predavanje dr. Oihana Gordobil Goni

Dr. Oihana Gordobil Goni bo imela v petek, 11. 3. 2022 ob 10:00 preizkusno predavanje za prvo izvolitev v pedagoški naziv visokošolska učiteljica - docentka za področje »Znanost o lesu«.

Predavanje z naslovom »Sustainable lignin valorization: technical lignins, technologies and derived products« bo potekalo na daljavo preko aplikacije ZOOM; Zoom Meeting: https://upr-si.zoom.us/j/84756579498

Vljudno vabljeni!

torek, 8. marec 2022 Preizkusno predavanje dr. René Alexander Herrera Díaz

Dr. René Alexander Herrera Díaz bo imel v petek, 11. 3. 2022 ob 11:00 preizkusno predavanje za prvo izvolitev v pedagoški naziv visokošolski učitelj - docent za področje »Znanost o lesu«.

Predavanje z naslovom »Impregnation treatments and chemical modification of wood« bo potekalo na daljavo preko aplikacije ZOOM; Zoom Meeting: https://upr-si.zoom.us/j/81636186488

Vljudno vabljeni!

torek, 8. marec 2022 Ženske v znanosti ob mednarodnem dnevu žensk

Med 11. 2. (mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti) in 8. 3. (mednarodnim dnevom žensk), je Univerza na Primorskem predstavila raziskovalke UP, ki so v preteklem letu dosegle pomembne mejnike v svojem raziskovalnem delu.

Med njimi je bilo tudi veliko raziskovalk UP FAMNIT, ki so podale svoje misli o položaju žensk v znanosti.

Dr. Vita Poštuvan, izredna profesorica na oddelku za psihologijo na UP FAMNIT, dobitnica Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke na področju suiciodologije in duševnega zdravja ter namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora, je v letu 2021 kot vodja pridobila  temeljni projekt »Človek v primežu Covid-19: psihološke posledice epidemije in preventivnih zaščitnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb« (ARRS). Poudarila je, da jo je glede razmerjih spolov vedno znova presenečalo to, da na položajih moči tudi v njeni stroki prevladujejo moški, kljub temu pa na naši univerzi nikoli ni čutila posebnih razlik.

                                        

Eno glavnih vodil delovanja UP FAMNIT je interdisciplinarnost, ki ji veliko vrednost pripisuje tudi dr. Elena Bužan, profesorica in prodekanja za kakovost na UP FAMNIT ter vodja projekta »STEP CHANGE (Science Transformation in EuroPe through Citizens involvement in HeAlth, coNservation and enerGy rEsearch)« programa Obzorje 2020, ki se je pričel izvajati v letu 2021. Dr. Elena Bužan je v Sloveniji tudi vodja »BGE (Biodiversity Genomic Europe)«, 20 milijonov evrov vrednega projekta, ki se bo začel izvajati 1. septembra 2022.

                                          

»Spremembe miselnosti ljudi ni enostavno doseči in predvsem ne na hitro. Poslanstvo znanstvenikov je, da nova odkritja delimo z družbo. Na naši univerzi se trudimo, da na najrazličnejše načine komuniciramo o našem delu in predvsem posredujemo znanja študentom, ki so naša prihodnost,« je v intervjuju za UP povedala dr. Andreja Kutnar, direktorica Zavoda InnoRenew, ki je v letu 2021 zaključil gradnjo največje lesene zgradbe v Sloveniji, in profesorica na Oddelku za aplikativno naravoslovje na UP FAMNIT. Pridobila je  pomemben temeljni projekt z avstrijskimi partnerji (»Razvoj lesnih kompozitov z višjo zaščito pred udarnim hrupom za izboljšanje kvalitete bivanja«), financiran v okviru ARRS.

                                          

Na področju proučevanja rastlin in njihovega varovanja v naravnem življenjskem okolju ter reprodukcijske biologije je svojim raziskovanjem veliko prispevala dr. Živa Fišer, vodja COST akcije »An integrated approach to conservation of threatened plants for the 21st Century« in koordinatorica študijskega programa Varstvo narave na UP FAMNIT. Pri svojem delu stremi k izvedbi raziskav, ki bi pripomogle k ohranjanju vrst, ki so vezane na specifična življenjska okolja in jim ob spremembah v teh okoljih grozi lokalno izumrtje, čeprav se zaveda, da včasih raziskovalci pri tem nimajo zadnje besede.

                                           

Sklepne misli kampanije ŽENSKE V ZNANOSTI je združila dr. Klavdija Kutnar, raziskovalka, redna profesorica na UP FAMNIT in rektorica Univerze na Primorskem: »Prišli smo na Timesovo THE lestvico, dobili smo štipendijo Marie Curie, številne nove projekte programa Obzorja (Horizon), v Sloveniji smo bili pri pridobivanju projektov dva in polkrat uspešnejši kot prejšnje leto in še bi lahko naštevala. Sem zelo ponosna na naše uspešne raziskovalke. V letu 2021 smo bili pri pridobivanju nacionalnih projektov uspešnejši glede na pretekla leta in številne od teh projektov, ki smo jih pridobili kot vodilna inštitucija, so pridobile raziskovalke, in to mlade raziskovalke, tako da se za prihodnost naše univerze ne gre bati.«

Po njenem odzivu na povabilo k pridružitvi mednarodni organizaciji združenja rektoric pa bo tudi Univerza na Primorskem na seznamu univerz v svetu, ki jih vodijo ženske. 

          
 

Celotni intervjuji z našimi znanstvenicami in raziskovalkami so dostopni tukaj.

Vabimo vas k branju, vsem ženskam pa čestitamo ob njihovem prazniku!

petek, 4. marec 2022 Na UP FAMNIT pridobili še en projekt iz programa Obzorje Evropa

Gre za projekt CLIMOS (Climate Monitoring and Decision Support Framework for Sand FLy-borne Diseases Detection and Mitigation with Cost-benefit and Climate-policy Measures), ki bo vzpostavil sistem zgodnjega opozarjanja na bolezni, ki jih prenašajo peščene muhe.

Vodja projekta na Univerzi na Primorskem je doc. dr. Vladimir Ivović, predstojnik z Oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT, pri projektu pa sodelujeta tudi dr. Katja Kalan ter Sara Zupan.

Projekt, ki je skupno vreden slabih 10 milijonov evrov,  bo trajal 36 mesecev, sestavlja pa ga konzorcij 29 partnerjev iz 16 držav. Glavni cilj projekta je vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja na bolezni, ki jih prenašajo peščene muhe (Diptera, Phlebotominae), vključno z vsemi endemičnimi vrstami peščeni muh in glavnimi patogeni (paraziti Leishmania in flebovirusi).

Peščene muhe s svojim ugrizom prenašajo omenjene bolezni, in sicer tako, da s krvjo zaužijejo povzročitelje (parazite in fleboviruse) potema pa jih v enem od naslednjih hranjenj prenesejo na nove gostitelje. Peščene muhe se razmnožujejo v milejšem podnebnem pasu,  zaradi segrevanja ozračja in klimatskih sprememb pa so se  v zadnjih letih razširile proti severu Evrope. Najdemo jih v slovenski Istri, prisotne pa so tudi v Avstriji, južni Nemčiji, severni Italiji in Franciji.

Učinkovitih cepiv za zaviranje okužb, ki jih prenašajo peščene muhe, ni, prav tako v Evropi še ni vzpostavljenih struktur za spremljanje ali nadzor za peščene muhe in patogene, ki jih te prenašajo po vsej celini.

Projekt CLIMOS se bo problematike lotil celovito, z obravnavo pet dobro opredeljenih, merljivih, preverljivih in realistično konkretnih ciljev. Najprej z oceno vseh bolezni, ki jih prenašajo peščene muhe na območju Evrope, nato pa bo projekt, na podlagi strokovnega znanja mednarodnih raziskovalcev, združeval  sistematično spremljanje vektorjev, terenske poskuse in identifikacijo patogenov z regionalno mikroklimo in zmožnostmi modeliranja podnebja in okolja v svetovnem merilu, pri čemer bo vključeval tudi sisteme opazovanja, kot je Copernicus (program Evropske unije za opazovanje Zemlje).

Pričakuje se, da bodo rezultati projekta CLIMOS zagotovili sistem zgodnjega opozarjanja in podporne strukture za natančnejše modeliranje podnebja, zdravja in napovedi tveganja okužbe. Končni cilj projekta je ustvariti napovedi, ki bodo pripomogle politiki odločanja, zagotoviti interaktivne zemljevide za obvladovanje tveganja in izvajanje ocen stroškov in koristi.

Našim raziskovalcem iskreno čestitamo!

 

 

 

četrtek, 3. marec 2022 Univerzo na Primorskem so obiskali predstavniki Veleposlaništva ZDA v Sloveniji

Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije jih je danes sprejel Izr. prof. dr. David B.  DeVallance, Prorektor za internacionalizacijo Univerze na Primorskem, gostje pa so študentom in zaposlenim predstavili dva programa.

Predvsem za dodiplomske in magistrske študente je zanimiv program izobraževanja in pripravništva Student Entrepreneurship and Internship (SEI), ki vsako leto dvajsetim študentom omogoči opravljanje pripravništva v izbranih podjetjih, članicah združenja AmCham Slovenija.

»Med dvotedenskim programom, ki bo letos potekal od 11. do 22. julija, bodo študenti, ki sicer nimajo izkušenj iz podjetništva in ekonomije, imeli priložnost spremljati gostujoča predavanja iz podjetništva, obiskati Slovenske institucije s področja bančništva in gospodarstva (Banka Slovenije, Slovenska gospodarska zbornica itn.) ter delati na lastnem projektu, ki ga bodo razvili od ideje do kratke predstavitve za morebitne investitorje. V sklopu programa SEI pa se bodo študenti kasneje pridružili izbranim podjetjem v sklopu AmCham mreže, kjer bodo opravljali plačano dvotedensko pripravništvo tako pridobili dragocene izkušnje in pa tudi karierno priložnost«, je pojasnila Charlotte Taft z veleposlaništva.

Rok za prijavo na udeležbo v programu SEI je 11. marec. Če ste dopoldansko predstavitev zamudili, se lahko pridružite še enemu informativnemu srečanju, ki bo potekalo danes popoldne, 3. marca, ob 17.00. Za udeležbo je potrebna registracija: https://sforce.co/35kfkmD

V nadaljevanju je Špela Sušec, koordinatorica za izmenjave na Veleposlaništvu ZDA predstavila tri Fulbright programe, ki so namenjeni slovenskim doktorskim študentom in podoktorskim raziskovalcem za gostovanje v ZDA ter ameriškim državljanom za gostovanje v Sloveniji. V letošnjem razpisu, ki bo predvidoma odprt od marca pa do konca junija, se bodo kandidati lahko prijavili za gostovanje na izbrani instituciji v ZDA za akademsko leto 2023/24 za dva oz. en semester.

Srečanja so se udeležili tudi nekateri nekdanji Fulbrightovi štipendisti Univerze na Primorskem, Prof. Dragan Marušič, Prof. Dušanka Janežič, dr. Safet Penjić ter Rektorica Univerze na Primorskem, Prof. Klavdija Kutnar, ki je uvodoma pozdravila udeležence.

   

Gre za izjemno priložnost, kot so poudarili tudi nekdanji Fulbrightovi štipendisti, tako Prof. Dušanka Janežič z oddelka za aplikativno naravoslovje na UP FAMNIT: »Fulbrightova štipendija doktorskim študentom in raziskovalcem zagotavlja ne samo popolno finančno podporo pri študiju v tujini, temveč tudi administrativno pomoč pri tranziciji v novo okolje, kot je urejanje zdravstvenega zavarovanja, upravnih postopkov, relokacije morebitnih družinskih članov itn.«

Prof. Klavdija Kutnar, ki je bila Fulbrigtova štipendistka na Ohio State University med leti 2010-2011 je dodatno poudarila, kako cenjena priložnost je postati Fulbrightov štipendist, sama je imela v času svojega gostovanja priložnost obiskati več institucij v ZDA ter delati z vrhunskimi strokovnjaki na svojem področju in tako pridobiti neprecenljive izkušnje.

Dr. Safet Penjić, asistent na UP FAMNIT ter Fulbrightov štipendist v letih 2018-2019 je povedal, da je bila tudi zanj celotna izkušnja zelo pozitivna, hkrati pa dodaja priporočilo doktorskim študentom, da se s programom seznanijo že na začetku svojega študija.

Več o Fulbright programih si lahko preberete tukaj.

Gostje z Ameriškega veleposlaništva so po zaključku predstavitev obiskali tudi novo stavbo InnoRenew v Izoli. 

   

 

sreda, 2. marec 2022 Univerza na Primorskem pridobila projekt Biodiversity Genomic Europe (BGE) v okviru programa Obzorje Evropa

Biodiversity Genomic Europe (BGE; Genomska biodiverziteta Evrope) je naziv projekta, ki združuje 33 partnerjev iz kontinentalne Evrope, UK, Kanade in ZDA.

Projekt združuje dva velika konzorcija. Evropski konzorcij European Reference Genome Atlas (ERGA; https://www.erga-biodiversity.eu) je pomemben vozel svetovne mreže Earth Biogenome Project (EBP; https://www.earthbiogenome.org). Cilj ERGE je posodobiti laboratorijska in bioinformatična orodja za sekveniranje referenčnih genomov evropskih vrst in tako pomembno prispevati h katalogizaciji in karakterizaciji genomov celotne evkariontske biotske raznovrstnosti Zemlje v obdobju desetih let.

Drugi konzorcije je BIOSCAN (https://ibol.org/programs/bioscan/) del svetovne mreže International Barcode of Life (IBOL; https://ibol.org), katerega cilj je določitev zaporedij črtnih kod DNA svetovne bioidiverzite, kot novo orodje za taksonomsko identifikacijo vrst. Črtne kode DNA bodo umeščene v bazo podatkov Barcode of Life Data Systems (BOLD) – repozitorij, ki vključuje referenčno knjižnico črtnih kod DNA, ki jih je mogoče uporabiti za dodelitev identitet sekvencam DNA neznanega izvora.

V projektu BGE sodeluje Univerza na Primorskem kot koordinatorica slovenskega konzorcija ERGA, ki povezuje osem slovenskih inštitucij, ki delujejo na področju molekularne ekologije in varstva narave: Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za varstvo okolja iz Velenja, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Nacionalni inštitut za biologijo, Gozdarski inštitut Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije. Slovenija, kot vroča točka biodiverzitete, bo lahko v sklopu projekta določila celotne referenčne genome kar 80-tih vrst, ki jih bodo izbrali raziskovalci iz članic slovenskega konzorcija.

Univerza na Primorskem sodeluje tudi kot partner z izkušnjami na področju državljanske znanosti (angl. Citizen Science), ki jih razvija znotraj projekta Step Change (https://stepchangeproject.eu), financiranega s strani finančnega mehanizma Obzorje 2020. Vodi ga prof. dr. Elena Bužan, ki je tudi vodja projekta BGE za Slovenijo ter koordinatorica odbora za Citizen Science pri ERGI.

Projekt v vrednosti 20 milijonov evrov se bo začel 1. septembra 2022 pod koordinatorstvom inštitucije Naturalis Biodiversity Center iz Nizozemske. Namen projekta je določitev čez 800 referenčnih genomov evropskih vrst in čez 10.000 črtnih kod DNA.

Prof. dr. Elena Bužan je ob tej priložnosti povedala: »Zelo smo ponosni, da smo uspeli v zelo kratkem času povezati pravzaprav vse slovenske inštitucije, ki delujejo na področju genomike in varstva narave, v delujoči konzorcij in tako pripraviti naš predlog vključitve Slovenije kot vroče točke biodiverzitete. Menim, da je to začetek izjemnega sodelovanja tako na slovenskih kot evropskih in svetovnih tleh med raziskovalci, ki delujejo na področju genomike in biodiverzitete. Vsekakor bo projekt prispeval tudi k dvigu ozaveščenosti med različnimi deležniki (ministrstva, industrija, nevladne organizacije, državljani) o pomenu poznavanja genov in genomske biodiverzitete za pridobitev novih znanj za razvoj bioekonomije, kmetijstva in medicine, kakor tudi o pomenu genetske zasnove kot pomembnega dejavnika za prilagajanje vrst na prihajajoče okoljske spremembe. Nova znanja bodo močno okrepila vrednost raziskav, povezanost med raziskovalci in končnimi uporabniki raziskovalnih dosežkov ter, kar je morda najpomembnejše, tudi zaupanje med različnimi deležniki.«

Našim raziskovalcem iskreno čestitamo!