Obvestila

V okviru programa ERASMUS+ na Oddelku za biodiverziteto UP FAMNIT od 13. do 17. aprila 2026 gostimo izrednega profesorja Onurja Candana z Univerza v Ordu v Turčiji. Dr. Candan je ekolog, specializiran na področju herpetologije. Doktoriral je iz biologije (smer zoologija) na Univerza Hacettepe (Ankara, Turčija), kjer je tudi pridobil naziv izrednega profesorja s področja ekologije. Trenutno deluje kot izredni profesor na Oddelku za molekularno biologijo in genetiko, v enoti za splošno biologijo, na Univerzi v Ordu.

Že več kot dve desetletji sodeluje v številnih raziskovalnih projektih s področja biodiverzitete in varstva narave po vsej Turčiji, s posebnim poudarkom na morskih želvah, dvoživkah in plazilcih. Je tudi član Nacionalnega znanstvenega odbora za morske želve Turčije.

Dr. Candan predava širok nabor dodiplomskih in podiplomskih predmetov, med drugim varstveno biologijo, presojo vplivov na okolje, herpetologijo, tehnike sledenja in rokovanja z živalmi, terenske študije vretenčarjev ter monitoring populacij. Njegovo pedagoško delo bogatijo obsežne praktične izkušnje na področju varstva živali, rehabilitacije in telemetrije. Z močno predanostjo akademskemu razvoju študentov mentorira številne magistrske in doktorske naloge, zlasti s področja biologije morskih želv.

V okviru študijskih programov Varstvena biologija in Varstvo narave bo dr. Candan izvedel naslednja predavanja:

1. Amphibians and reptiles of Turkey
   ponedeljek, 13. 4. 2026, 13.00–15.00
   UP kampus Livade – Izola, laboratorij »Zoologija«
2. Studying herpetofauna on land and in sea: Methods, implications for conservation and lessons learned
   sreda, 15. 4. 2026, 10.30–12.30
   UP kampus Livade – Izola, predavalnica FAMNIT 3
3. Sea turtles in the Mediterranean: Biology and conservation perspectives in a changing world
   četrtek, 16. 4. 2026, 15.30–17.30
   UP kampus Livade – Izola, predavalnica FAMNIT 3

Predavanja so odprta za vse študente UP FAMNIT, zaposlene in širšo javnost.

Vljudno vabljeni!

V sredo, 9. aprila 2026 je UP Famnit v Izoli gostila tri dijake (Gimnazija Sežana in (škofijska) Gimnazija Vipava) na pobudo Inštituta za mladinsko politiko, kjer letos že osmo leto izvajajo program z imenom Senčenje na delovnem mestu. Naša fakulteta se je odzvala na prošnjo in pripravila zanimiv program.

Dogodek sta vodila doc. dr. Sara Zupan, ki je pripravila sprejem in uvodno ter zaključno predavanje, ter asistent Kevin Rečnik, ki je dijake vodil po prostorih. Dijaki so se za uvod seznanili s splošnimi informacijami o sami fakulteti in študijskih programih, ter o načinu študija in dela. Nato so se preko vodenega ogleda spoznali z nekaterimi zaposlenimi in njihovim delom, kot tudi z njihovo dosedanjo študijsko in karierno potjo. Na dogodku sta sodelovala doc. dr. Matjaž Hladnik in doc. dr. Alenka Baruca Arbeiter z Oddelka za aplikativno naravoslovje, ter doc. dr. Sara Zupan in doc. dr. Katja Adam iz Oddelka za Biodiverziteto, ki sta dijake gostila tudi na vajah pri predmetih Uvod v mikrobiologijo in Fiziologija živali.

Seznanili so se še z delom laboratorijskega tehnika, ki je delovno mesto, pogosto namenjeno študentom kot prva priložnost za delo v naših prostorih in seznanitev z sodelavci in samim delovnim procesom. Za konec pa jim je študentka Lina Kramberger predstavila še delo na študentskih projektih, kot je denimo projekt Allelotox, ki prav tako omogoča študentom prve korake v njihovi bodoči karieri na znanstveno-raziskovalnem področju.

Ponovno je pred nami najljubši teden kluba Alumni UP, in sicer Teden Alumni UP, ki bo potekal od 13. do 17. aprila 2026 z osrednjim dogodkom MeetUP, ki se bo odvil v petek, 17. 4. 2026, v avli UP FAMNIT (Glagoljaška 8, Koper), s pričetkom ob 17.00, na katerem bomo podelili nagrade in priznanja kluba Alumni UP za leto 2025.

Vabljeni, da se nam pridružite tako na osrednjem dogodku, kot tudi na vseh ostalih dogodkih, ki jih organiziramo na Univerzi na Primorskem in vseh fakultetah.

Veselimo se druženja v tednu napolnjenim z znanjem. Pridružite se nam!

Izvajalec: Matjaž Juhart (Zveza gluhih in naglušnih Slovenije)

Kdaj? 13. 4. 2026, od 15.00 do 16.00

Kje? UP FHŠ (Titov trg 5, Koper), Burja 3

Jezik: slovenščina

Opis: Na predstavitvi bodo udeleženci spoznali posebnosti oseb z izgubo sluha, med katere štejemo gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom, osebe s tinitusom ter osebe z gluhoslepoto. Spoznali se bodo z osnovami znakovnega jezika in načini sporazumevanja z gluho osebo in osebami z izgubo sluha. Izguba oz. okvara sluha ter tinitus postajata zaradi razvoja tehnologije in spremenjenega načina življenja vedno bolj pogost pojav med mladimi, kot tudi v času poklicnega življenja in s starostjo. V luči vsebine se bomo dotaknili tudi temeljev odnosa, sporazumevanja in izzivi s katerimi se soočajo osebe z izgubo sluha.

Izvajalec: viš. pred. Matija Jenko

Kdaj? 13. 4. 2026, od 18.30 do 21.30 (prihod ekip od 18.00 dalje)

Kje? Center mladih Koper (Gregorčičeva ulica 4, Koper)

Jezik: slovenščina

Prijave so obvezne do vključno 13. 4. 2026, do 10.00, oziroma do zapolnitve mest: TUKAJ.

Opis: Vabljeni na prvi ALUMNI UP PUB KVIZ! Na njem se boste lahko pomerili vsi alumni in zaposleni Univerze na Primorskem. Zberite ekipo treh ali štirih članov in pokažite, koliko znanja se skriva v vas. Čakajo vas raznoliki sklopi vprašanj z različnih področij – od splošne razgledanosti do bolj specifičnih tem, kjer bo vsak našel svojo priložnost da zablesti. Kdo bo dokazal, da ima največ znanja (in morda tudi najboljše živce)? Kdo si bo prislužil naziv najboljše ekipe večera?

Pridi, preizkusi svoje znanje in preživi večer v odlični družbi.

Moderator: prof. dr. Mitja Ruzzier

Gost: Dejan Šraml

Kdaj? 14. 4. 2026, od 16.00 do 17.00

Kje? Zoom

Jezik: slovenščina

Opis: Dejan Šraml je na UP Fakulteti za management (UP FM) najprej diplomiral leta 2007, nato pa leta 2012 še magistriral. Njegova prva zaposlitev je bila prav na UP FM, kjer je vodil službo za odnose z javnostmi. Svojo karierno pot je nato nadaljeval v podpornem podjetniškem okolju in postal direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec. Med letoma 2021 in 2023 je opravljal tudi vlogo predsednika Alumni kluba UP FM, kjer je povezoval diplomante fakultete ter spodbujal sodelovanje med akademskim in poslovnim okoljem. Njegova kariera je tesno povezana s spodbujanjem podjetništva, povezovanja in razvoja lokalnega gospodarstva, pri čemer se v svojem delu osredotoča predvsem na svetovanje obrtnikom in podjetnikom ter zastopanje njihovih interesov. Na dogodku bo predstavil svojo karierno pot od diplomanta do direktorja ter z udeleženci delil izkušnje, izzive in priložnosti iz sveta podjetništva.

Predavatelja in popotnika: Valter Suban in Rok Sorta

Kdaj? 14. 4. 2026, od 18.30 do 20.00

Kje? UP FTŠ – Turistica (Obala 11a, Portorož), knjižnica

Jezik: slovenščina

Opis: Tokrat se bomo v sklopu potopisnih predavanj iz Pirana podali na konec sveta – rt Finisterre v Španiji. Po 2934 km dolgi poti nas bosta popeljala Valter Suban in Rok Sorta, ki sta se lanskega aprila iz Pirana s kolesom odpravila na več kot mesec dni dolgo popotovanje. Pot ju je vodila skozi raznolike pokrajine Italije in Francije do skrajnega severozahoda Španije, kjer sta sledila znameniti romarski poti El Camino. Rt Finisterre (Cabo Finisterre) leži na zahodni obali Galicije in že stoletja buri domišljijo popotnikov. V rimskih časih so verjeli, da se tukaj svet preprosto “konča”. Danes ta občutek še vedno ostaja – dramatične pečine, mogočen svetilnik in neskončen pogled na Atlantik ustvarjajo prizor, kjer imaš občutek, da si res na robu sveta.

Prijave: na povezavi TUKAJ

Kdaj? 15. 4. 2026, od 9.00 do 13.00

Kje? UP FTŠ – Turistica (Obala 11a, Portorož)

Opis: Karierni dan UP FTŠ Turistice je namenjen raziskovanju sodobnih kariernih poti v turizmu, povezovanju s strokovnjaki iz prakse ter pridobivanju konkretnih znanj za vstop na trg dela. Spoznaj različne karierne poti v turizmu, ki segajo tudi na področja kreativnih industrij, organizacije dogodkov, digitalnega marketinga, razvoja destinacij. Dress code: obleci se tako, kot bi šel/šla na razgovor za službo.

Kdaj? 15. 4. 2026, od 11.00 do 15.00

Kje? Muzejski trg, Koper

Opis: Sejem je namenjen vsem, ki razmišljate o nadaljevanju študija na podiplomski ravni – magisteriju na Univerzi na Primorskem. Izbirate lahko med nadaljevanjem študija na področju, ki ste ga že izbrali na dodiplomski ravni, ali pa se odločite za drugo študijsko smer ter tako razširite svoja znanja in veščine. Na sejmu bodo prisotni tutorji, profesorji, študenti podiplomskih študijskih programov, sodelavke in sodelavci referata in karierni center, ki bodo na voljo za vse informacije študija na 2. in 3. stopnji. Izkoristite priložnost za osebni pogovor s predstavniki posameznih študijskih programov in prejmite informacije iz prve roke.

Moderator: asist. Martin Senič

Gostja: doc. dr. Sara Zupan

Kdaj? 15. 4. 2026, od 19.00 do 20.00

Kje? Zoom

Jezik: slovenščina in italijanščina

Opis: Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je ena najbolj ogroženih vrst metuljev v Sloveniji, tesno vezan na odprte travniške habitate. V Slovenski Istri se sooča predvsem z zaraščanjem zaradi opuščanja tradicionalne rabe, medtem ko so populacije na Krasu dodatno prizadeli obsežni požari leta 2022. Na predavanju bo predstavljena demografija in gibanje dela populacije ob zgornjem toku Dragonje ter vloga vegetacije pri oblikovanju njenega življenjskega prostora. Poseben poudarek bo na primerjavi habitatov v dolini Dragonje in na Krasu po požarih, kjer so se razmere za vrsto bistveno spremenile. Rezultati kažejo izrazite razlike med spoloma v demografiji in gibanju ter omejeno sposobnost disperzije v krajini, ki jo zaznamuje zaraščanje travišč. To poudarja ključno vlogo aktivnega upravljanja in zagotavljanja povezanosti habitatov za dolgoročno ohranitev vrste.

Kdaj? 16. 4. 2026, od 17.00 do 20.00

Kje? Bife Museum (Muzejski trg 6, Koper)

Jezik: slovenščina

Opis: Pridružite se nam na sproščenem pogovoru z alumni Univerze na Primorskem, ki delujejo na raznolikih področjih in prihajajo z različnih fakultet. Skupaj bomo raziskovali njihove karierne poti, osebne izkušnje, izzive ter priložnosti, ki so jih spremljale po študiju. Dogodek ponuja navdih, vpogled v širok spekter poklicnih zgodb in priložnost za odprt dialog z uspešnimi diplomanti. Po moderiranem pogovoru bomo druženje in pogovor z gosti nadaljevali ob prijetni pogostitvi.

Naši sogovorniki bodo:

- Jernej Šček (UP FHŠ) – tržaško-slovenski filozof, publicist, esejist in prevajalec, ki raziskuje humanistične vede ter poučuje filozofijo in zgodovino

- Klavdija Žnidarič (UP FTŠ – Turistica) – skrbnica projektov in festivalov ter vodja programa v Avditoriju Portorož, kjer soustvarja kulturne in prireditvene vsebine

- Andreja Grobiša (UP Famnit) – generalna sekretarka Zveze slovenske podeželske mladine, dejavna na področju razvoja in opolnomočenja mladih na podeželju

- Miha Klanjšček (UP PEF) – učitelj razrednega pouka in avtor priročnika 11 stebrov vzgoje, dejaven na področju sodobnih pedagoških pristopov

Moderatorka: asist. Tanja Črešnovar

Gostja: izr. prof. dr. Nina Mohorko

Kdaj? 16. 4. 2026, od 19.00 do 20.00

Kje? Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem (Trubarjeva ulica 1, Koper)

Jezik: slovenščina

Opis: Informacije o prehrani so danes dostopne na vsakem koraku, a pogosto površne, zavajajoče ali neustrezno interpretirane. V pogovoru želimo osvetliti, kako ločiti verodostojne znanstvene rezultate od mitov, kako prepoznati kakovostne raziskave in zakaj je pomembno, da znanstveno znanje ne ostaja omejeno le na akademske kroge. Sogovornica bo z nami delila najnovejša znanstvena dognanja s področij, ki pogosto burijo javno in strokovno razpravo:

- vpliv prehrane na delovanje možganov,

- časovno omejeno prehranjevanje,

- ketogena dieta,

- vpliv mikrobiote na presnovno zdravje

- ter pristopi v okviru alternativnih prehranskih režimov.

Dotaknili se bomo tudi vprašanja prihodnosti znanosti o prehrani.

Kdaj? 17. 4. 2026, od 17.00 do 20.00

Kje? UP Famnit - Avla (Glagoljaška 8, Koper)

Opis: MeetUP Alumni kluba UP je slovesno srečanje alumnov Univerze na Primorskem, ki predstavlja vrhunec Tedna Alumni UP. Na dogodku bodo podeljena priznanja in nagrade posameznikom, ki s svojim delovanjem krepijo alumni skupnost, podpirajo razvoj Alumni UP ter širijo dober glas o univerzi doma in v tujini. Dogodek ponuja priložnost za druženje, medgeneracijsko izmenjavo izkušenj, osebno rast ter ustvarjanje novih, navdihujočih sodelovanj in krepitev skupnosti, vse to pa bodo pospremili glasba v živo ter pogostitev, za katere bodo poskrbeli diplomanti UP. 

Prijave: na povezavi TUKAJ

Kdaj? 17. 4. 2026, od 20.00 dalje

Kje? Bife Museum (Muzejski trg 6, Koper)

Opis: Po uradnem delu MeetUP vljudno vabljeni še k neformalnemu druženju v sproščenem vzdušju.

Vabljeni na zadnje predavanje niza z naslovom »Boj med dvema ognjema« - zgodba barjanskega okarčka« Kaj se zgodi z vrsto, ko travišča, kjer živi, počasi izginjajo?, ki ga bo izvedla Sara Zupan, biologinja, ki jo že od nekdaj navdušujeta narava in njena raznolikost. Predavanje bo potekalo prek ZOOM povezave, v sredo, 15. aprila 2026.

Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je ena najbolj ogroženih vrst metuljev v Sloveniji, tesno vezan na odprte travniške habitate. V Slovenski Istri se sooča predvsem z zaraščanjem zaradi opuščanja tradicionalne rabe, medtem ko so populacije na Krasu dodatno prizadeli obsežni požari leta 2022.

V predavanju bo predstavljena demografija in gibanje dela populacije ob zgornjem toku Dragonje ter vloga vegetacije pri oblikovanju njenega življenjskega prostora. Poseben poudarek bo na primerjavi habitatov v dolini Dragonje in na Krasu po požarih, kjer so se razmere za vrsto bistveno spremenile. Rezultati kažejo izrazite razlike med spoloma v demografiji in gibanju ter omejeno sposobnost disperzije v krajini, ki jo zaznamuje zaraščanje travišč. To poudarja ključno vlogo aktivnega upravljanja in zagotavljanja povezanosti habitatov za dolgoročno ohranitev vrste.

Sara Zupan je biologinja, ki jo že od nekdaj navdušujeta narava in njena raznolikost. Danes kot raziskovalka in predavateljica na Univerzi na Primorskem preučuje, kako spreminjajoče se okolje oblikuje prilagoditve vrst; pri tem jo zanima zgodba od gena do celotnih ekosistemov. Pomemben del svojega raziskovanja je namenila varstveno pomembnim vrstam, med njimi ogroženemu metulju barjanskemu okarčku, skozi katerega razkriva kompleksne zgodbe o preživetju vrste pod različnimi pritiski. Sodelovala je v številnih mednarodnih projektih, pri svojem delu pa povezuje terensko raziskovanje, laboratorijske analize in sodobne pristope obdelave podatkov. Svoje navdušenje nad biologijo z veseljem deli tudi z mentoriranjem študentov, s širšo javnostjo in sproščujočih pogovorih ob kavi.

Zelena rega (Hyla arborea) je med 3 in 5 cm velika in izjemno prikupna dvoživka. Je edina vrsta rege v Sloveniji. Poleg njenega videza je posebej markantna zaradi njenih plezalnih sposobnosti, ki jih omogočajo okrogle oprijemalne blazinice na konicah prstov. Spretno pleza po listih in vejah dreves in grmovnic, po trstičju in drugih rastlinah podobnih velikosti. Večinoma je aktivna podnevi, a njeno prisotnost najlažje zaznamo po sončnem zahodu v času parjenja (pozno spomladi in zgodaj poleti), ko se odrasli samci posebej intenzivno oglašajo. Uglašeno oglašanje skupine samčkov se ob tihem večeru zlahka sliši tudi nekaj kilometrov daleč. Zelena rega je zavarovana vrsta in je na slovenski Rdeči seznam uvrščena v kategorijo ranljiva (V). Predvsem jo ogroža hitro izginjanje primernih habitatov zaradi urbanizacije, zasipavanja in izsuševanja. Resen problem so tudi vse vrste onesnaževanja, ki lahko privedejo do sprememb v kakovosti vode. Prav tako pa grožnjo predstavlja vnos rib v vodne habitate, kjer se razmnožuje.

V soboto 16. maja 2026 bo potekala že tradicionalna REGALNICA, s pričetkom ob 18. uri. Izhodiščna točka dogodka bo Promocijski kongresni center Pr Nanetovih  (Park Škocjanske jame, Matavun 8, 6215 Divača). Dogodek se bo zaključil okoli polnoči. Uvodoma bomo pričeli z družabnim dogodkom, kateremu bo sledila predstavitev lanskih rezultatov in terenskega dela. Nato se bomo razdelili v skupine in se podali na teren. Vsaka skupina bo dobila nekaj koordinat, nato pa se bo podala na popis prisotnosti zelene rege na območju Parka Škocjanske jame, Brkinov, Krasa, Slovenske Istre in še nekaterih drugih območij jugozahodne Slovenije.

Udeležba na dogodku je brezplačna, a je potrebna prijava, saj je število mest omejeno.

Prijavite se preko spletnega obrazca (prijave se odprejo 13. aprila 2026 in bodo odprte do 4. maja 2026 oziroma do zapolnitve mest ) na povezavi.

Dogodek bo izveden v sodelovanju med Oddelkom za biodiverziteto UP FAMNIT, Javnim zavodom Park Škocjanske jame - PŠJ, ter Oddelekom za raziskave organizmov in ekosistemov NIB.

Doc. dr. Martina Lužnik (UP FAMNIT), asist. Martin Senič (UP FAMNIT), Sara Strah (NIB), dr. Renata Rozman (PŠJ), Nina Štrekelj (PŠJ).

• 18.00 Zbor 

-Predstavitev popisa zelene rege, skupaj s predstavitvijo lanskih rezultatov

-Razdelitev v skupine in prejem podrobnejših navodil po skupinah

-Uvodno druženje z malico

• 20.00 Odhod na teren - pričetek popisa zelene rege na območju Parka Škocjanske jame, Brkinov, Krasa in Slovenske Istre
• 00.00 Povratek na izhodišče in zaključek dogodk

Organizatorji in udeleženci smo v letu 2025 že četrto leto zapored združili moči in tako organizirali 4. REGALNICO. Dogodka se je udeležilo 72 udeležencev, tudi iz tujine.

23 skupin je v večernih in nočnih urah preiskalo območje jugozahodne Slovenije. Med 141 lokacijami smo zeleno rego potrdili na 25 mestih. Podatke različnih skupin popisovalcev smo prvič lahko spremljali tudi v živo tekom dogodka preko aplikacije, ki jo je pripravil Park Škocjanske jame.

Maja 2022 smo na UP FAMNIT s podporo AEBR (The Association of European Border Regions) in Parka Škocjanske jame izvedli 1. REGALNICO – popis zelene rege v Slovenski Istri, Brkinih in na Krasu. Dogodka se je udeležilo 50 udeležencev, med katerimi ni manjkalo študentov bioloških smeri, strokovnjakov in drugih zainteresiranih iz lokalnega okolja kot tudi širše. Po družabnem uvodnem delu smo se razdelili v 16 skupin in opravili večerni terenski popis. Skupno smo pregledali 112 lokacij – kalov in tudi drugih vodnih habitatov – od tega je bila zelena rega zaznana na 25 lokacijah. Glavni cilj takšnega dogodka je s pristopom ljudske znanosti, ob podpori strokovnjakov, preveriti prisotnost zelene rege na lokacijah, kjer je bila v preteklosti že zaznana. Rezultati REGALNICE pri tem bistveno prispevajo k boljšemu poznavanju stanja lokalnih populacij zelene rege na pregledanem območju. Zaradi dobrega odziva javnosti in uspešnosti izvedenega dogodka smo se odločili, da dogodek ponovimo. 

Za vsa vprašanja lahko pišete na mail: nina.strekelj.psj@gmail.com

Fb dogodek: https://fb.me/e/4sJhIzYfQ

Predavanja niza Famnitovih bioloških večerov z naslovom "Opraševalci na kraških požariščih " je izvedel Kevin Rečnik, UP FAMNIT. Predavanje je potekalo prek ZOOM povezave.

Opraševalci so ena najpomembnejših skupin organizmov za ohranjanje biodiverzitete in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pomembnih za človeka. V zadnjem času trendi po svetu kažejo, da vrste opraševalcev izginjajo, s tem pa tudi ekosistemske storitve, ki jih prispevajo. Zato je zelo pomembno, da se izvajajo raziskave o stanju populacij, da lahko uporabimo čim bolj primerne ukrepe za njihovo zaščito. Na predavanju smo se dotaknili njihove raznovrstnosti na Krasu in odgovorili na vprašanje, kako požari, ki so v zadnjih časih vse pogostejši, vplivajo na pestrost opraševalcev in na njihovo funkcionalno vlogo v ekosistemu.

Kevin Rečnik je diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete. Študij je opravil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Od februarja 2024 je zaposlen na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem kot asistent in raziskovalec na projektih, kot sta Interreg projekta E-Nat2Care in Kras4Us, poleg tega sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih oddelka, na primer pri vzorčenju klopov in komarjev ter na raziskavah zelene rege v Škocjanskem zatoku. V prostem času se posveča različnim hobijem, med katere spada tudi astronomija.

Predavanje Famnitovih bioloških večerov z naslovom "Ohranjanje visoke ravni biodiverzitete na Krasu z aktivnim delovanjem lokalnega prebivalstva", je izvedel Aleš Pernarčič, diplomiral iz kmetijskih znanosti in tehnologij na Univerzi v Vidmu, kjer je diplomiral z analizo orodij za upravljanje kmetijske dejavnosti na zaščitenih območjih, ob upoštevanju kraškega območja v Italiji in območja Natura 2000. Predavanje je potekalo preko zoom povezave.

Predavanje se nanaša na projekt Kras4us, ki se ukvarja z izzivi trajnostnega razvoja za spopadanje s podnebnimi spremembami v skladu s strategijami Evropske Unije. Med predavanjem smo se poglobili v temo trajnosti ohranjanja visoke ravni biodiverzitete na kraškem območju z aktivnim delovanjem in vključevanjem lokalnega prebivalstva, zlasti za ohranjanje in vzdrževanje odprtih površin. V tem kontekstu smo ocenili stopnjo trajnosti ukrepov, zlasti na gospodarski ravni. Tudi z analizo posebnih krožnih gospodarstev, ki se lahko uvedejo v okviru ohranjanja, upravljanja in vzdrževanja območij posebnega naravnega pomena v skladu s kmetijsko dejavnostjo in vključevanjem prebivalstva.

Aleš Pernarčič je diplomiral iz kmetijskih znanosti in tehnologij na Univerzi v Vidmu, kjer je diplomiral z analizo orodij za upravljanje kmetijske dejavnosti na zaščitenih območjih, ob upoštevanju kraškega območja v Italiji in območja Natura 2000. Po diplomi se je osredotočil na poklicno dejavnost v Trstu in Gorici, kjer je spoznal podeželje Furlanije - Julijske Krajine, zlasti kraško območje, in politiko razvoja podeželja. Leta 2016 je postal koordinator Lokalne akcijske skupine Kras, (LAS Kras – GAL Carso), kjer z lokalnimi politikami upravlja najnovejše programe LEADER prek strategij lokalnega razvoja. V prostem času se ukvarja tudi s čebelarstvom in oljkarstvom.

Vabljeni na naslednje predavanje niza Famnitovih bioloških večerov z naslovom Ohranjanje in upravljane travnikov ter košenih travnikov italijanskega in slovenskega Krasa, ki ga bo izvedel Giuseppe Oriolo,  For Nature srl, Udine (IT). Predavanje bo potekalo v sredo, 1. aprila 2026, ob 19.00, ZOOM. 

Že vrsto let je znano, kako pomembni so kraški travniki in košenišča za ohranjanje biotske raznovrstnosti živali in rastlin na območju kraškega sveta. Družbeno-gospodarske spremembe so pogosto zmanjševale njihovo površino ali spodbudile pojav zaraščanja. Medtem ko se travniki na globljih tleh in v bližini vasi nadomeščajo z donosnejšimi kulturami (na primer vinsko trto), je kraška pokrajina prizadeta zaradi zmanjšanja pašnikov za ovce in koze in s tem opuščanja. Oba habitata sta odvisna od pravilnega upravljanja s strani lokalnega prebivalstva, zato je njuna prihodnost tudi simbol trajnostnega kmetijstva, živinoreje in pastirstva. Habitati so zaščiteni z direktivo 92/43/EGS, imenovano „Habitat“, zato je poleg zagotavljanja njihovega ohranjanja bistveno spodbujati ukrepe za obnovo s čiščenjem lesnih vrst in pašo. Enako pomembno je zagotoviti njihovo dolgoročno ohranjanje s kmetijskimi dejavnostmi, ki morajo biti trajnostne tudi s socialnega in gospodarskega vidika.

Giuseppe Oriolo je diplomiral iz naravoslovnih znanosti na Univerzi v Trstu in pridobil doktorat iz geobotanike. Dolga leta je sodeloval z Univerzo v Trstu, kjer se je osredotočal na študij in klasifikacijo vegetacije ter kartografijo habitatov. Njegova poklicna dejavnost je osredotočena na spremljanje flore in habitatov, s posebnim poudarkom na njihovem stanju ohranjenosti. Ukvarja se tudi z aplikativnimi projekti za ohranjanje zavarovanih območij in občutljivih področij. V zadnjih letih je veliko pozornosti posvetil opredelitvi načrtov upravljanja in ukrepov za ohranjanje območij mreže Natura 2000. Trenutno je koordinator za spremljanje habitatov skupnega interesa v narodnih parkih v italijanskem delu Alp.Il progetto E-NAT2CARE è co-finanziato dall’Unione europea nell’ambito del Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia.

Tretje predavanje z naslovom Najnujnejše o testih praštevilskosti je izvedel Dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT. Predavanje je potekalo v živo in prek zoom povezave.

Predstavljajte si, da morate ugotoviti, ali je dano stomestno liho naravno število praštevilo. Morda se ta naloga sliši kot slaba šala pri pouku matematike, vendar je odgovor ključnega pomena za sodobno kriptografijo. Preprost postopek bi bil, da za vsako naravno število d, večje od 1 in manjše od kvadratnega korena danega števila , preverimo, ali d deli n. To bi zahtevalo približno 1050 operacij deljenja. Tudi če bi vsaka takšna operacija trajala le 1 nanosekundo, bi na odgovor čakali okoli 1033 let, zato to ni učinkovit postopek. Učinkovit postopek (ali algoritem) je tisti, ki potrebuje p(log n) operacij, kjer je p(x) nek polinom. Na srečo v praksi obstajajo zelo hitri verjetnostni algoritmi, npr. Miller–Rabinov test, ki s precejšnjo verjetnostjo pravilno določijo, ali je število praštevilo. Na predavanju smo si ogledali nekatere takšne postopke in osnovne ideje v ozadju.

Aleksander Simonič je leta 2022 doktoriral iz analitične teorije števil na Univerzi Novega Južnega Walesa (Avstralija). Po doktoratu je bil tam zaposlen kot raziskovalec in predavatelj, kjer je poučeval različne matematične predmete študentom Avstralske vojaške akademije. Trenutno je zaposlen kot asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer se raziskovalno ukvarja z L-funkcijami ter poučuje dva številsko-teoretična predmeta. Je strasten ljubitelj klasične glasbe in dolgih sprehodov.

Na slovesnosti, ki tradicionalno poteka v Tednu UP je v torek, 17. marca 2026, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič ob dekanih in dekanjah članic UP, na inavguraciji izročil odločbe o izvolitvi v naziv štirinajstim novim rednim profesoricam in profesorjem Univerze na Primorskem. 

Med njimi so tudi dolgoletni sodelavci UP FAMNIT in UP IAM:

dr. Matjaž Kljun, redni profesor za področje »Računalništvo in informatika«

Svojo študijsko pot je začel na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2012 magistriral, pri čemer sta bili njegovi zaključni deli usmerjeni na področje interakcije človek–računalnik. Doktoriral je iz računalništva na istem področju leta 2014 na Univerzi Lancaster v Združenem kraljestvu. Svojo akademsko pot je tesno povezal z Univerzo na Primorskem, kjer je deloval sprva na Pedagoški fakulteti in kasneje na UP FAMNIT. Na znanstveno-raziskovalnem področju se posveča temam na presečišču interakcije človek–računalnik, XR/AR, uporabniške izkušnje ter tehnologije za učenje in ustvarjalno delo.

dr. Jernej Vičič, redni profesor za področje »Računalništvo in informatika«

Svojo študijsko pot je zaključil na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2012 tudi doktoriral. Na Univerze na Primorskem je zaposlen že od leta 2001, sprva na Pedagoški fakulteti, od leta 2007 pa na UP FAMNIT, kjer je nosilec in izvajalec predmetov s področja računalništva. Sodeluje z Univerzo v Novi Gorici in Državno univerzo v Urgenchu (Uzbekistan), kjer predava na dodiplomskem in podiplomskem študijskem programu. V okviru študijske izmenjave je predaval na Karlovi univerzi v Pragi. Na znanstveno-raziskovalnem področju se aktivno posveča predvsem jezikovnim tehnologijam. Ukvarja se tudi s porazdeljenimi sistemi, predvsem z DLT in senzorskimi omrežji.

dr. Andraž Legat, redni profesor za področje »Grajeno okolje«

Diplomiral je na področju tehnične fizike na Univerzi v Ljubljani in za diplomsko nalogo prejel nagrado SOZD Iskra. Zaposlen je bil v Iskri v Kranju, kjer je leta 1987 postal inovator leta občine Kranj. Med zaposlitvijo kot mladi raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan, je leta 1991 magistriral na področju elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani in leta 1995 doktoriral na področju kemijske tehnologije na Univerzi v Mariboru. Njegovo znanstveno-raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v trajnost gradbenih materialov in konstrukcij, razvoj novih materialov, merjenje in karakterizacijo korozijskih procesov, ter razvoj metod za spremljanje korozije. 

dr. Urban Šilc, redni profesor za področje »Biologija«

Svojo študijsko pot je zaključil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2003 tudi doktoriral. Od leta 1996 je zaposlen na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, kjer je z letom 2018 nastopil tudi funkcijo predstojnika. Na UP FAMNIT deluje od leta 2014 kot predavatelj in nosilec predmetov s področja ekologije in vegetacijske znanosti. Do leta 2020 je predaval na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo na študiju naravovarstva. Predava tudi na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Raziskovalno se aktivno posveča predvsem preučevanju sintaksonomije in ekologije vegetacije, njegova glavna objekta raziskav pa sta antropogena vegetacija in ekosistem peščenih sipin.

Dr. Tilen Genov z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT, je bil decembra 2025 imenovan za pridruženega urednika (Associate Editor) ugledne mednarodne znanstvene revije Marine Mammal Science. Dr. Genov, ki je tudi predsednik društva Morigenos – slovenskega društva za morske sesalce, kot pridruženi urednik skrbi za znanstveno kakovost in integriteto objavljenih raziskav, njegovo delo pa vključuje ocenjevanje prispevkov, izbor strokovnih recenzentov, usklajevanje recenzijskega postopka ter podajanje priporočil glede objave. Gre za odgovorno in ugledno funkcijo, ki zahteva poglobljeno strokovno znanje, raziskovalne izkušnje ter visoko stopnjo zaupanja mednarodne znanstvene skupnosti.

»To povabilo sprejemam z veliko odgovornostjo in častjo. Revija Marine Mammal Science ima v naši stroki poseben ugled, zato imenovanje razumem predvsem kot izraz zaupanja in priložnost za aktivno prispevanje k ohranjanju visokih znanstvenih standardov,« je ob imenovanju povedal dr. Genov.

Revija Marine Mammal Science, ki izhaja od leta 1985, velja za osrednjo znanstveno publikacijo na področju raziskovanja morskih sesalcev. Objavlja ključne raziskave o biologiji, ekologiji, vedenju, varstvu in upravljanju populacij morskih sesalcev ter pomembno soustvarja razvoj stroke na globalni ravni.

Imenovanje predstavlja pomembno mednarodno priznanje tako za dr. Genova kot za UP FAMNIT in društvo Morigenos ter širšo slovensko raziskovalno skupnost. Hkrati potrjuje, da raziskovalno delo društva presega nacionalne okvire in aktivno prispeva k razvoju znanosti o morskih sesalcih na globalni ravni.

Za državo z razmeroma kratko obalo takšno priznanje dodatno utrjuje vidnost in vpetost Slovenije v mednarodni znanstveni prostor.

Foto: Morigenos

Na slovesnosti, ki se tradicionalno odvije v Tednu UP je v ponedeljek, 16. marca 2026, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič, v doktorice in doktorje znanosti promoviral doktorand/ke, ki so doktorske disertacije zagovarjali na UP. Do sedaj je doktorski študij na UP zaključilo 400 študentk in študentov.

Na slovesnosti so bili promovirani dr. Barbara Švagan, dr. Branka Bizjak Zabukovec, dr. Marko Grgurovič, dr. Andreja Kociper, dr. Rok Gomezelj, dr. Primož Režek, dr. Nika Ferbežar, dr. Lea Primožič, dr. Ajda Cenčič, dr. Aljaž Kosmač, dr. Lei Han, dr. Mateja Erce Paoli in dr. Marko Petrović. 

V (opravičeni) odsotnosti pa: dr. Jordan Aiko Deja.

Več o temah in izsledkih doktorskih nalog v nadaljevanju.

Disertacija opisuje nove učinkovite algoritme za iskanje najkrajših poti med vsemi pari vozlišč v grafu. Predstavlja metodo, ki temelji na algoritmih za en sam izvor, in drugo metodo, ki temelji na pristopu dinamičnega programiranja, pri čemer v praksi dosega v povprečju boljšo učinkovitost za velike grafe kot obstoječi algoritmi. Disertacija prav tako preučuje vzporedni algoritem sistema mravelj pri reševanju problema potujočega trgovca. Vključuje teoretično analizo in empirične primerjave, ki potrjujejo izboljšave tako v teoriji kot v praksi.

Doktorska disertacija raziskuje, kako lahko obogatena resničnost (AR) celostno podpira poučevanje in učenje klavirske improvizacije, ki je v klavirski pedagogiki pogosto zapostavljena. Na podlagi intervjujev z učitelji, pregleda obstoječih razširjenih klavirskih tehnologij ter iterativnega sooblikovanja s strokovnjaki za improvizacijo je bil razvit nov AR-sistem za učenje. Raziskava se je zaključila z nadzorovano eksperimentalno študijo, ki je ovrednotila pedagoške učinke sistema ter ponudila utemeljene smernice za vključevanje AR v razvoj ustvarjalnosti in improvizacijskih kompetenc.

Komuniciranje o grajenem okolju, usmerjeno v trajnostni razvoj: izboljšanje praks in učinkov« pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom doc. dr. Roka Prislana Povzetek doktorske disertacije

V doktorski disertaciji smo obravnavali strateške pristope za komuniciranje novih konceptov trajnostne gradnje s ciljnimi deležniki, z namenom spodbujanja njihove širše uporabe. Učinkovitost razvitega pristopa smo preizkusili na primeru novega koncepta trajnostne gradnje – restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje (REED). Disertacija združuje pet študij, ki skupaj prispevajo k boljšemu razumevanju ustreznih pristopov komuniciranja za izboljšanje trajnostnih praks v različnih sektorjih ter podpirajo ciljno usmerjeno komuniciranje s strokovnimi deležniki v lesni industriji.

Aljaž Kosmač je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »O prostorih gladkih zlepkov in izogeometričnih metodah za reševanje parcialnih diferencialnih enačb višjih redov nad večdelnimi domenami« pod mentorstvom prof. dr. Vita Vitriha. Povzetek doktorske disertacije

Disertacija sodi na področje izogeometrične analize, ki prepleta področji numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja, in tako predstavlja sodoben pristop k numeričnemu reševanju parcialnih diferencialnih enačb. Disertacija predstavlja več novih metod za konstrukcijo aproksimacijskih prostorov zlepkov nad večdelnimi domenami ter njihovo uporabo v okviru kolokacijske in Galerkinove metode, s čimer pomembno nadgrajuje obstoječe pristope. Rezultati disertacije so objavljeni v štirih člankih v prestižnih revijah iz prve četrtine SCI revij.

Lei Han je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Visokoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko obdelanega lesa« pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom prof. dr. Dicka Sandberga. Povzetek doktorske disertacije

Disertacija preučuje viskoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko zgoščenega lesa in njegovo obnašanje pri obremenitvah, ki jim je izpostavljen v požaru. Modificirana bukev in rdeči bor sta primerjana z neobdelanim, s smolo impregniranim in termično modificiranim lesom. Preučevano je obnašanje pri upogibu pri temperaturah od 25 do 175 °C, lastnosti lezenja pri različnih relativnih vlažnostih in temperaturah. Termo-hidro-mehansko zgoščevanje poveča upogibne trdnosti in zmanjša lezenje, vendar je odziv odvisen od vlage, kar kaže, da varnostni faktor Eurocode 5 potrebuje vrednosti, specifične za ta novi material. V okviru disertacije je bil razvit tudi moznik iz zgoščenega lesa, ki ob izpostavitvi visoki vlažnosti nabrekne in omogoča tesno trajno vez brez uporabe lepila v mozničenih laminiranih ploščah.

Mateja Erce Paoli je na UP FAMNIT zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Naslavljanje psihosocialnih potreb z oblikovanjem stavb za spodbujanje zdravega in aktivnega staranja« pod mentorstvom izr. prof. dr. Michaela Davida Burnarda. Povzetek doktorske disertacije

Delo preučuje povezanost psihosocialnega blagostanja starejših odraslih z grajenim okoljem. Pregled literature je opredelil zanesljiva orodja za merjenje blagostanja in zaznave okolja, hkrati pa poudarja, da objektivne ocene pogosto spregledajo notranje prostore in so redko povezane z zaznavo stanovalcev. Študija domov za starejše odrasle na slovenski obali je pokazala, da blagostanje stanovalcev oblikuje njihov pogled na okolico in da na blagostanje vplivajo specifična okoljska področja. Na splošno ugotovitve kažejo, da lahko ciljno usmerjene izboljšave okolja podpirajo blagostanje in prispevajo k boljši zasnovi domov za starejše občane.

UP je objavila razpis za mlade raziskovalce, ki se bodo v prihodnjih štirih letih usposabljali za poklic raziskovalca in opravljali doktorski študij na UP. V letu 2026 so razpisana 4 prosta mesta pri naslednjih mentorjih, članicah UP in raziskovalnih področjih:,

• doc. dr. Slobodan Filipovski, UP IAM (matematika),
• dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT (matematika),
• izr. prof. dr. Michael Burnard, UP IAM (kognitivna nevroznanost, psihologija, arhitektura in oblikovanje) in
• izr. prof. dr. Jana Hojnik, UP FM (upravne in organizacijske vede).

Na razpis se do 16. junija 2026 lahko prijavijo kandidati, ki imajo zaključen študijski program druge stopnje v zadnjih štirih letih in povprečno oceno vseh izpitov in vaj, vključno z oceno magistrskega dela vsaj 8.

Pri vsakem mentorju bo izbran en mladi raziskovalec, s katerim se bo sklenila pogodba o zaposlitvi za poln delovni čas, za dobo do štirih let.

POVEZAVA na razpis: https://www.upr.si/si/o-univerzi/razpisi/kadrovski-razpisi/razpis-za-mlade-raziskovalce-2026- 

Naša fakulteta je danes v Izoli gostila državno tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo nagrado, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Tekmovanje že 25 let povezuje najuspešnejše dijakinje in dijake iz vse Slovenije ter spodbuja zanimanje za biologijo in naravoslovje.

Tekmovanje poteka dvostopenjsko – najprej na šolski, nato še na državni ravni. Najboljši štirje tekmovalci vsako leto sestavijo slovensko olimpijsko ekipo iz biologije, ki državo zastopa na mednarodnih tekmovanjih.

Letošnjega šolskega tekmovanja se je udeležilo 2032 tekmovalcev, mejo za udeležbo na državnem tekmovanju pa je doseglo 483 dijakinj in dijakov. Ti so se danes pomerili v znanju biologije v Izoli, v prostorih Livade 1.0 in InnoRenew.

Udeležence so ob začetku tekmovanja nagovorili predstojnica Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT, izr. prof. dr. Živa Fišer, župan Občine Izola, g. Milan Bogatič, dekan fakultete, prof. dr. Ademir Hujdurović, glavni tajnik ZOTKS, Jožef Školč ter Margareta Obrovnik (ZOTKS).

Medtem ko so dijaki reševali tekmovalne naloge, so sodelavci Oddelka za biodiverziteto in Oddelka za aplikativno naravoslovje za več kot 50 mentorjev pripravili kratko strokovno predavanje ter ogled laboratorijev v stavbi Livade 1.0.

Gostovanje državnega tekmovanja predstavlja pomembno priložnost za povezovanje mladih talentov, mentorjev in raziskovalcev ter za spodbujanje zanimanja za biologijo in naravoslovje med mladimi, zato smo ga z veseljem gostili. 

Vsem tekmovalkam in tekmovalcem želimo veliko sreče in uspeha pri nadaljnjih izzivih.

Danes, 13. 3. 2026, smo na UP FAMNIT gostili mednarodno matematično tekmovanje Naboj, ki je združilo165 dijakov iz vse Slovenije. Ti so se v dvournem izzivu pomerili v znanju matematike.

Dogodek je poleg spodbujanja domišljije in logičnega razmišljanja v ospredje postavil tudi sodelovanje in timsko povezovanje med vrstniki, kar je izpostavila tudi asist. dr. Ana Zalokar, organizatorka in koordinatorica dogodka z Oddelka za matematiko UP FAMNIT.

»Na Oddelku za matematiko smo zelo zadovoljni z izvedbo letošnjega 2. ekipnega matematičnega tekmovanja Naboj. Organizacija je bila uspešna, saj smo gostili več kot 160 dijakov iz vse Slovenije – iz Maribora, Celja, Ljubljane, Novega mesta in tudi iz lokalnega okolja. Dijaki so bili zelo zadovoljni, veliko se jih je vrnilo, kar pomeni, da jim je tekmovanje očitno všeč,« je povedala.

Za konec je dodala: »Gotovo bomo tekmovanje organizirali tudi naslednje leto, morda pa celo razširimo število tekmovalcev.«

V uvodnem pozdravu so dijakom in dijakinjam organizatorji predstavili navodila tekmovanja. Sledilo je tekmovanje, ki je potekalo v dveh kategorijah: mlajši (1. in 2. letnik) ter starejši (3. in 4. letnik).

Ob koncu pa so bile razglašene zmagovalne ekipe.

V kategoriji Junior Slovenija je prvo mesto dosegla Gimnazija Bežigrad, ki je na mednarodni ravni dosegla 8 mesto. Drugo mesto je osvojila v isti kategoriji II. gimnazija Maribor, tretje pa I. gimnazija v Celju.

V kategoriji Senior Slovenija je prvo mesto osvojila Gimnazija Bežigrad, ki je na mednarodni ravni dosegla 22 mesto. Drugo mesto je zasedla Gimnazija Koper, tretje pa Gimnazija Nova Gorica.

Zmagovalne ekipe so ob koncu prejele tudi priznanja ter denarno nagrado v vrednosti 500 € .

Od leta 2005 poteka matematično tekmovanje Náboj hkrati v več državah. To predstavlja dijakom in dijakinjam edinstveno priložnost, da primerjajo svoje sposobnosti in znanje s sovrstniki iz drugih držav. Čeprav se rezultati primarno ocenjujejo na lokalni ravni, mednarodna primerjava predstavlja dodatno motivacijo in tekmovalnost.

Vsem ekipam iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov v prihodnje!

Jvno objavljeni rezultati: Kategorija junior in kategorija senior.

 Več o tekmovanju Náboj lahko preberete tukaj. 

Na Oddelku za matematiko UP FAMNIT smo v soboto, 7. marca 2026, uspešno izvedli prvo srečanje FAMNITovih priprav na matematična tekmovanja. Priprave so potekale na daljavo preko sistema Zoom in so pritegnile dijakinje in dijake iz različnih srednjih šol.

Priprave sta vodili Laura Ogrin (za dijake 1. in 2. letnika) ter Ajla Šehović (za dijake 3. in 4. letnika), ki sta udeležencem predstavili zanimive, a hkrati zahtevnejše matematične naloge in strategije njihovega reševanja.

Naslednji dve srečanji bosta potekali še v soboto, 14. marca 2026, in v soboto, 11. aprila 2026, prav tako na daljavo preko sistema Zoom. Če bi se kdo od dijakov želel naknadno prijavit na ta dva termina, lahko pošlje svojo prijavo na e-naslov: matematika.promo@famnit.upr.si. Priprave so namenjene dijakom vseh letnikov srednjih šol, ki želijo poglobiti svoje znanje ter se dodatno pripraviti na matematična tekmovanja. 

Vabljeni na naslednje predavanje Famnitovih bioloških večerov z naslovom Opraševalci na kraških požariščih, ki bo potekalo v sredo, 18. marca 2026, ob 19.00, ZOOM. Predaval bo Kevin Rečnik, diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete.

Opraševalci so ena najpomembnejših skupin organizmov za ohranjanje biodiverzitete in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pomembnih za človeka. V zadnjem času trendi po svetu kažejo, da vrste opraševalcev izginjajo, s tem pa tudi ekosistemske storitve, ki jih prispevajo. Zato je zelo pomembno, da se izvajajo raziskave o stanju populacij, da lahko uporabimo čim bolj primerne ukrepe za njihovo zaščito. Na predavanju se bomo dotaknili njihove raznovrstnosti na Krasu in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako požari, ki so v zadnjih časih vse pogostejši, vplivajo na pestrost opraševalcev in na njihovo funkcionalno vlogo v ekosistemu.

Kevin Rečnik je diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete. Študij je opravil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Od februarja 2024 je zaposlen na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem kot asistent in raziskovalec na projektih, kot sta Interreg projekta E-Nat2Care in Kras4Us, poleg tega sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih oddelka, na primer pri vzorčenju klopov in komarjev ter na raziskavah zelene rege v Škocjanskem zatoku. V prostem času se posveča različnim hobijem, med katere spada tudi astronomija.

Vabljeni na naslednji Izlet v matematično vesolje z naslovom Najnujnejše o testih praštevilskosti, ki bo potekal v sredo, 18. marca 2026, ob 16.00, Velika predavalnica 3, UP FAMNIT/ ZOOM povezava. Predaval bo Dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT. 

Predstavljajte si, da morate ugotoviti, ali je dano stomestno liho naravno število praštevilo. Morda se ta naloga sliši kot slaba šala pri pouku matematike, vendar je odgovor ključnega pomena za sodobno kriptografijo. Preprost postopek bi bil, da za vsako naravno število d, večje od 1 in manjše od kvadratnega korena danega števila , preverimo, ali d deli n. To bi zahtevalo približno 10⁵⁰ operacij deljenja. Tudi če bi vsaka takšna operacija trajala le 1 nanosekundo, bi na odgovor čakali okoli 10³³ let, zato to ni učinkovit postopek.

Učinkovit postopek (ali algoritem) je tisti, ki potrebuje p(log n) operacij, kjer je p(x) nek polinom. Na srečo v praksi obstajajo zelo hitri verjetnostni algoritmi, npr. Miller–Rabinov test, ki s precejšnjo verjetnostjo pravilno določijo, ali je število praštevilo. Na predavanju si bomo ogledali nekatere takšne postopke in osnovne ideje v ozadju.

Aleksander Simonič je leta 2022 doktoriral iz analitične teorije števil na Univerzi Novega Južnega Walesa (Avstralija). Po doktoratu je bil tam zaposlen kot raziskovalec in predavatelj, kjer je poučeval različne matematične predmete študentom Avstralske vojaške akademije. Trenutno je zaposlen kot asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer se raziskovalno ukvarja z L-funkcijami ter poučuje dva številsko-teoretična predmeta. Je strasten ljubitelj klasične glasbe in dolgih sprehodov.

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom Estimating the abundance and distribution of large marine vertebrates in the Adriatic Sea from aerial surveys  (Ocena številčnosti in razširjenosti velikih morskih vretenčarjev v Jadranskem morju na podlagi raziskav iz zraka) študentke doktorskega študijskega programa Varstvena Biologija (izvedba v angleškem jeziku) Maše Frleta Valić.

Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 16. 3. 2026 ob 13.00 preko Zooma na povezavi:

Join Zoom Meeting

https://upr-si.zoom.us/j/64014336344

Meeting ID: 640 1433 6344

Vljudno vabljeni!

Na UP FAMNIT je v četrtek, 5. marca 2026, potekala T4EU Znanstvena kavarna z naslovom “Anksiozni zaradi matematike? Je to sploh resnično?”. Dogodek, ki ga je UP organizirala v okviru združenja univerz Transform4Europe (T4EU) je bil namenjen približevanju aktualnih znanstvenih tem širši javnosti ter spodbujanju razprave med raziskovalci, študenti in drugimi zainteresiranimi udeleženci.

Osrednji gost večera je bil izr. prof. dr. Krzysztof Cipora z Jagielonske univerze v Krakovu na Poljskem, priznani raziskovalec na področju matematične kognicije in učenja. V svojem predavanju je predstavil pojav matematične anksioznosti – občutka napetosti, skrbi ali strahu, ki se lahko pojavi pri delu s številkami ali matematičnimi nalogami – ter pojasnil, kako lahko takšna čustva vplivajo na matematične dosežke in izbiro poklicne poti mladih. V razpravi sta sodelovali Jana Beguš in Živa Žvanut, študentki 3. letnika biopsihologije na UP FAMNIT.

Predavanje je osvetlilo, kako razširjena je matematična anksioznost, kako se kaže v različnih vsakdanjih situacijah, od šolskega okolja do sprejemanja odločitev v vsakdanjem življenju, ter zakaj je razumevanje tega pojava pomembno za razvoj bolj pozitivnega odnosa do matematike. Posebna pozornost je bila namenjena tudi načinom, kako lahko izobraževalni sistem, učitelji in študenti prispevajo k zmanjševanju negativnih čustvenih odzivov na matematiko.

Dr. Ciporo na UP gostimo v okviru programa gostujočih profesur pobude T4EU, ki na partnerske univerze vabi priznane strokovnjake z namenom krepitve pedagoškega in raziskovalnega sodelovanja. Pobuda spodbuja izmenjavo znanja, interdisciplinarno povezovanje ter skupno soočanje z družbenimi, digitalnimi in okoljskimi izzivi v Evropi.

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Urbana Šilca, rednega profesorja za področje Biologija, z naslovom: »Pleveli – dobri, umazani, zli«, ki bo v četrtek, 12. marca 2026 ob 10:00 v predavalnici Brolo B2, Trg Brolo 12, Koper (2. nadstropje).

Sead Jahić, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika (3-letni program, izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Sentiment Analysis of the Bosnian Language (Analiza sentimenta bosanskega jezika), pod mentorstvom prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom izr. prof. dr. Branka Kavška.

Zagovor bo potekal v četrtek, 5. 3. 2026 ob 12. uri prek IKT orodja Zoom:

https://upr-si.zoom.us/j/65406723561

Vljudno vabljeni!

Tudi letos bo v Kopru od 16. do 19. marca potekal Teden možganov - mednarodna akcija za ozaveščanje o raziskovanju možganov, duševnosti in vedenja, ki vsako leto poteka tretji teden v marcu.

Letošnji Teden možganov v Kopru bo posvečen strahu – njegovim nevrobiološkim, psihološkim in družbenim razsežnostim. V štirinajstih predavanjih in filmskem večeru bodo strokovnjaki med drugim spregovorili o vplivu strahu na možgane, tesnobnosti med mladimi, manjšinskem stresu, psihopatiji, digitalnih tehnologijah ter konstruktivnih načinih soočanja z nemirom.

Sklop brezplačnih predavanj in filmskega večera bo potekal na treh lokacijah- Središče Rotunda, Destradijev trg 11, Center mladih Koper, Gregorčičeva ulica 4, Svetovalni center Istre, Vergerijev trg 3

• 17.00, Središče Rotunda – Vesna Posavčević – Strah pred odklopom: nomofobija kot novi izziv generacije mladih
• 18.00, Središče Rotunda – Ernest Ženko- Kdo se boji umetne inteligence?
• 19.00, Center Mladih Koper – Film Posledice

• 15.00 – Andreja Pšeničny – Ali psihopatske osebnosti čutijo strah?
• 16.00 – Aleksandra Meško – Trema, panika, skrbi in podobne drame
• 17.00 – Miha Andrič – Strahovi novega sveta: ko strah misli in govori namesto nas
• 18.00 – Nuša Klinar – Ko strah ni več osebna zgodba

• 16.00 – Daša Grajfoner – Psihološke intervencije s pomočjo živali za premagovanje strahu in anksioznosti
• 17.00 – Vlasta Novak Zabukovec – Ali obstaja strah pred dolgoživostjo?
• 18.00 – Mirjana Ule – Protislovja sodobnega odraščanja
• 19.00 – Nina Krohne – Koga je lahko strah?: Družbeno pogojeni načini doživljanja in izražanja strahu

• 16.00 – Gorazd Drevenšek – Možgani med zaupanjem in tesnobo
• 17.00 – Bojan Rojc – Možgani v stanju nevarnosti: kako strah preoblikuje živčni sistem
• 18.00 – Tim Prezelj – Vzgojeni v strah: spolnost med sramom, stereotipi in medijskimi ideali
• 19.00 – Marko Gavriloski Tretjak – Normalnost kot mehanizem strahu: mikroagresije in manjšinski stres LGBT+ mladih v šoli

Vabljeni!

V ponedeljek, 23. februarja 2026, je bilo izvedeno predavanje z naslovom Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij javnega sektorja, ki je potekalo v okviru Ponedeljkovega seminarja računalništva in informatike.

Seminar je izvedel Gašper Žuber, ki dela kot svetovalec na Slovenski upravni akademiji v okviru Ministrstva za javno upravo, kjer se osredotoča na kakovost in dostopnost v javnem sektorju. Sodeluje pri spremljanju in spodbujanju skladnosti s slovensko zakonodajo o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki temelji na mednarodnih standardih. Sodeloval je pri različnih predstavitvah in razpravah o dostopnosti v javnih storitvah.

V predstavitvi je pojasnil, zakaj je dostopnost pomembna za vse uporabnike, predstavil pogoste napake pri ustvarjanju dostopnih spletnih vsebin ter opisal praktične korake za večjo vključenost spletišč, mobilnih aplikacij in javnih dokumentov. Izpostavil je tipične napake na področju dostopnosti, kot so manjkajoča nadomestna besedila za slike, težave z navigacijo s tipkovnico ter nedostopni dokumenti PDF, ter podal preproste smernice za izboljšanje digitalne vključenosti v organizacijah.

Predavatelju se zahvaljujemo ter vse udeležence vabimo k spremljanju novih seminarjev v seriji: https://www.famnit.upr.si/sl/ponedeljkov-seminar-rin/latest

Vabljeni na naslednje predavanje z naslovom Ohranjanje visoke ravni biodiverzitete na Krasu z aktivnim delovanjem lokalnega prebivalstva, ki ga bo izvedel Aleš Pernarčič v sredo, 4. marca 2026, ob 19.00, ZOOM.

Predavanje se nanaša na projekt Kras4us, ki se ukvarja z izzivi trajnostnega razvoja za spopadanje s podnebnimi spremembami v skladu s strategijami Evropske Unije. Med predavanjem bomo poglobili temo trajnosti ohranjanja visoke ravni biodiverzitete na kraškem območju z aktivnim delovanjem in vključevanjem lokalnega prebivalstva, zlasti za ohranjanje in vzdrževanje odprtih površin. V tem kontekstu bomo ocenili stopnjo trajnosti ukrepov, zlasti na gospodarski ravni. Tudi z analizo posebnih krožnih gospodarstev, ki se lahko uvedejo v okviru ohranjanja, upravljanja in vzdrževanja območij posebnega naravnega pomena v skladu s kmetijsko dejavnostjo in vključevanjem prebivalstva.

Aleš Pernarčič je diplomiral iz kmetijskih znanosti in tehnologij na Univerzi v Vidmu, kjer je diplomiral z analizo orodij za upravljanje kmetijske dejavnosti na zaščitenih območjih, ob upoštevanju kraškega območja v Italiji in območja Natura 2000. Po diplomi se je osredotočil na poklicno dejavnost v Trstu in Gorici, kjer je spoznal podeželje Furlanije - Julijske Krajine, zlasti kraško območje, in politiko razvoja podeželja. Leta 2016 je postal koordinator Lokalne akcijske skupine Kras, (LAS Kras – GAL Carso), kjer z lokalnimi politikami upravlja najnovejše programe LEADER prek strategij lokalnega razvoja. V prostem času se ukvarja tudi s čebelarstvom in oljkarstvom.

V sredo, 11. marca, bo doc. dr. Ana Slavec z Oddelka za aplikativno naravoslovje sodelovala kot govorka na delavnici o odprti znanosti, ki jo organizira UNG in bo potekala na hibridni način.

Delavnica bo organizirana v dveh delih. V prvem delu bo predstavljena Slovenska skupnost odprte znanosti in njene dejavnosti, v drugem pa bo podan kratek vodnik po odprti znanosti in akademskem založništvu, vključno s temeljnimi načeli založniške etike ter uporabo umetne inteligence v znanstvenem objavljanju.

Delavnica je odprta tudi za ostale udeležence.

Vse informacije najdete TUKAJ.

Vabljeni!

Prijavitelji, ki izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje, izrazijo svoj interes z oddajo prijave v elektronski obliki (z digitalnimi podpisi ali skeniranimi ročnimi podpisi) na elektronski naslov: kadrovska@upr.si z oznako »Prijava na interni razpis – Sobotno leto«, rok za prijavo: 31. 3. 2026 do 12. ure.

Natančnejše informacije in razpisne pogoje si preberete tukaj: Povabilo k sodelovanju - sobotno leto

Obr. 1 - Obrazec za prijavo sobotnega leta

Obr. 2 - Obrazec za poročilo o izvedbi sobotnega leta

Danes, 19. 2. 2026, smo na UP FAMNIT pozdravili še eno doktorico znanosti.

Mateja Erce Paoli, študentka doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Addressing psychosocial needs with building design to encourage healthy and active ageing (Naslavljanje psihosocialnih potreb z oblikovanjem stavb za spodbujanje zdravega in aktivnega staranja), pod mentorstvom izr. prof. dr. Michaela Davida Burnarda.

Novi doktorici znanosti iskreno čestitamo in ji želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

Predavanje Famnitovih bioloških večerov z naslovom "Raziskave hrustančnic v Jadranu: izkušnje iz Slovenije", je izvedel Prof. dr. Lovrenc Lipej, zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu. Predavanje je potekalo v živo in preko zoom povezave.

Usoda rib hrustančnic v Jadranskem morju in celotnem Sredozemskem bazenu je negotova. Zaradi njihove ranljivosti za ribolovni pritisk se soočajo z dramatičnim upadom števila brez primere. Morski psi in skati so med najbolj ogroženimi vretenčarji, nekatere vrste so tudi na robu izumrtja. Ker počasi rastejo in spolno dozorijo, poleg tega imajo samice navadno malo število mladičev, so njihove populacije še toliko bolj občutljive. Ker lahko morski psi in skati kot vrhunski plenilci uravnavajo gostoto vrst plena in njihovo razširjenost, veljajo za primerne kazalnike zdravja okolja, vendar so še vedno slabo raziskani. Kako je s tem v Jadranskem morju in kako v slovenskem delu? Kakšen je slovenski prispevek v mozaik znanosti o poznavanju morskih psov in skatov? V petindvajsetih letih raziskovanja morskih psov in skatov v slovenskem delu Jadranskega morja smo na Morski biološki postaji uspeli zbrati veliko množico podatkov. Izkazalo se je, da je majhna kapljica slovenskega dela Jadrana zelo pomembna, saj gre za razmnoževalno okolja večjega števila vrst. Obenem je zaradi najdaljše tradicije raziskovanja morske biodiverzitete, ki je značilna za Tržaški zaliv, ki ga smatramo za zibelko morskih naravoslovnih ved in raziskav morskega življa, to okolje zelo priročno za razumevanje razširjenosti in prerazporeditve biodiverzitete v zadnjih dveh stoletjih. 

O predavatelju: Prof. dr. Lovrenc Lipej je zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu. Vodil je veliko različnih projektov, od tistih, povezanih z evropsko vodno direktivo (2005-2006), do raznih aplikativnih projektov raziskav morske biodi­verzitete. Objavil je približno 200 znanstvenih prispevkov, med drugim tudi nekatere strokovne in znanstvene monografije. Ukvarja se z raziskova­njem morske biodiverzitete s posebnim poudarkom na obrežno ribjo združbo, ki jo raziskuje v Tržaškem zalivu in v Velikem jezeru na otoku Mljetu, pri čemer uporablja nedestruktivne podvodne metode vzorčenja. Njegova ožja specialnost je raziskovanje procesov bioinvazije in tropikalizacije, še posebej ljube pa so mu raziskave morskih psov in drugih hrustančnic. Je soustanovitelj sredozemske skupine za raziskave morskih psov (Mediterranean Shark Research Group). Lovrenc Lipej je redni profesor za ekologijo in predava na univerzah v Mariboru, Ljubljani in Kopru in na Podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Več kot 30 let ureja znanstveno revijo Annales za istrske in mediteranske študije. V časopisu Primorske novice ima svojo redno kolumno o slovenski, jadranski in sredozemski biodiverziteti. Prejel je več priznanj, med drugimi Zeijevo nagrado za izjemne dosežke (2020), bronasto plaketo Slovenske Potapljaške zveze (2013) za srebrno plaketo Slovenske Potapljaške zveze (2023).

Komisija v sestavi prof. dr. Sergio Cabello Justo, prof. dr. Aleksey Kostenko in prof. dr. Marjeta Kramar - Fijavž je odločila, da je za prvega prejemnika Nagrade Ivana Vidava izbran dr. Kenny Bešter Štorgel, asistent z doktoratom na UP FAMNIT.

Novo priznanje za najboljše raziskovalne dosežke matematikov in matematičark na začetku kariere, ki so pomemben del raziskovalnega dela opravili na slovenskih ustanovah, bo od letos vsaka tri leta podeljevalo DMFA Slovenije. Letošnji nagrajenec bo nagrado prejel na občnem zboru društva v torek, 17. marca, na Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer bo tudi predstavil svoje raziskovalno delo.

Doktorat s področja teorije grafov

Dr. Bešter Štorgel je leta 2023 kot študent doktorskega študijskega programa Matematične znanosti na UP FAMNIT uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Certain Graph-Theoretic Invariants and Decompositions: From Structure to Bounds and Algorithms pod mentorstvom izr. prof. dr. Boruta Lužarja in somentorstvom prof. dr. Martina Milaniča. V času doktorskega študija je bil kot mladi raziskovalec zaposlen na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu.

Pred tem je na naši fakulteti zaključil tudi dodiplomski študij Matematike in magistrski študij Matematičnih znanosti. Danes je zaposlen na UP FAMNIT ter na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, kjer poučuje predmete povezane z matematiko in računalništvom, njegovi raziskovalni interesi pa so strukturna, algoritmična in kromatična teorija grafov.

Čestitamo!

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Matjaža Kljuna, rednega profesorja za področje Računalništvo in informatika, z naslovom: »Tehnologija kot kognitivno ogrodje: Oblikovanje za človeško učenje in ustvarjalnost«, ki bo v ponedeljek, 23. februarja 2026 ob 17:00 v predavalnici FAMNIT-VP3, Glagoljaška 8, Koper (2. nadstropje).

Mateja Erce Paoli, študentka doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Addressing psychosocial needs with building design to encourage healthy and active ageing (Naslavljanje psihosocialnih potreb z oblikovanjem stavb za spodbujanje zdravega in aktivnega staranja), pod mentorstvom izr. prof. dr. Michaela Davida Burnarda.

Zagovor bo potekal v četrtek, 19. 2. 2026 ob 10.00 uri na Innorenew CoE, Livade 6a, Izola, predavalnica Sequoia.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP.

Vljudno vabljeni!

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Andraža Legata, rednega profesorja za področje Grajeno okolje, z naslovom: »Complex corrosion processes«, ki bo v četrtek, 19. februarja 2026 ob 13:00 v predavalnici Sequoia, InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola (1. nadstropje).

Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti 2026 preusmerja pozornost s priporočil in razmišljanj na konkretno predstavitev obstoječih dobrih praks in rešitev za gradnjo bolj vključujočih ekosistemov znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) s sloganom »Od vizije do vpliva: redefiniranje STEM z zapolnitvijo vrzeli med spoloma«.

Tako smo se letos, za obeleženje 11. februarja, mednarodnega dne žensk in deklet v znanosti, na UP osredotočili na raziskovalke, ki se ukvarjajo s temo državljanske znanosti v STEM, zlasti na področju biologije. Občanska (ali državljanska) znanost pomeni aktivno sodelovanje javnosti v znanstvenih raziskovalnih projektih. Osnovni namen občanske znanosti je, da vsakemu državljanu/občanu ponudimo možnost aktivnega sodelovanja v različnih fazah raziskovalnega procesa. S tem spodbujamo ne le širšo javnost, ampak zlasti mlada dekleta in ženske, da se aktivno vključijo in svojo vlogo v znanosti vidijo kot aktivne in navdihnjene prihodnje znanstvenice.

Glavna cilja sta dva: prvi je zbrati terenske podatke o pojavljanju zelene rege (Hyla arborea) v kalih in drugih vodnih telesih v jugozahodni Sloveniji; drugi cilj pa čimbolj vključiti javnost, da se učinkovito – z lastno terensko izkušnjo – razširi zavedanje o ogroženih vrstah, kot so dvoživke.

Zelena rega je majhna, a karizmatična žaba, ki je v Sloveniji uvrščena na Rdeči seznam ogroženih dvoživk, kjer je opredeljena kot ranljiva vrsta. V jugozahodni Sloveniji pa smo že nekaj let pred prvo REGAlnico opazili, da je njeno pojavljanje vedno redkejše, morda zato, ker tudi njena mrestišča – mokrišča in kali – izginjajo. S tem projektom pa želimo pridobiti čim bolj zanesljive podatke o pojavljanju na širokem območju – na Krasu, v Istri, v Brkinih in še kje. Tu smo bili ob poznopomladanskih večerih še do nedavnega navajeni glasnega regljanja, ki se je slišalo praktično iz vsakega kala ali mlake.

Pomembno se mi zdi, da se vsi ljudje zavedamo biotske raznovrstnosti v svoji okolici, torej raznolikosti vrst in tudi njihovih naravnih življenjskih prostorov. To ni nekaj, kar bi bilo pomembno samo za znanstvenike ali naravovarstvenike, ampak je neobhodno nujno za vse. S sodelovanjem v tem projektu udeleženci ne spoznajo samo zelene rege, saj vidijo, slišijo in v živo doživijo veliko več kot eno samo vrsto.

REGAlnica je organizirana tako, da se na izbran majski večer zberemo v Parku Škocjanske jame, s katerim sodelujemo že od začetka projekta. Tam udeležencem razložimo kako zanesljivo zaznati to vrsto – samci zelene rege se namreč zelo značilno in glasno oglašajo, po čemer jih lahko že od daleč prepoznamo. Vsi udeleženci se hkrati odpravijo na nočni teren na vnaprej določene lokacije – v bližino kalov in drugih vodnih teles – in tako v eni noči pridobimo podatke za nekaj več kot sto lokacij. Seveda pa se na terenu srečajo še s številnimi drugimi organizmi – iz kalov se oglašajo tudi druge dvoživke, v bližini pojejo veliki skoviki in druge nočne ptice, v daljavi pogosto zavijajo šakali… Nočna zvočna pokrajina je izjemno zanimiva.

Prva stvar, ki nas je pozitivno presenetila, je bil velik odziv, saj smo imeli med 50 in 70 udeležencev ob vsakem dogodku. Veliko je študentov in biologov, kar je morda pričakovano, precej pa je tudi drugih udeležencev, na primer tudi družine z otroki, lokalni prebivalci, ki jim je narava blizu. Lepo je tudi videti, da se udeleženci vsako leto vračajo, če le morejo. Najbolj nas veseli prav navdušenje udeležencev. Ko nas pokličejo in poročajo koliko reg so že slišali v tem večeru ali pa kaj vse so videli. To navdušenje nad naravo je čudovito.

V prihodnjih letih razširiti REGAlnico tudi čez mejo, na Hrvaško in morda tudi v Italijo. Pomembno je kaj se dogaja s populacijami te vrste v tem čezmejno povezanem prostoru.

Kljub intenzivnemu delu in vsemu navdušenju, opažamo, da je zelena rega veliko manj prisotna, kot je bila nekoč. Po letu ali dveh tega še nismo mogli z gotovostjo trditi, vendar je po štirih letih zbiranja podatkov to že precej jasno razvidno – samo iz tretjine nekdanjih mrestišč se še sliši regljanje. Številni kali so popolnoma zaraščeni ali zasuti, nekatera vodna telesa so presušena; po nekaj letih izgube potencialnega mrestišča pa tudi populacije dvoživk ne morejo več vztrajati. Zato moramo ustrezno poskrbeti za te življenjske prostore, da bomo ohranili vodne organizme, ki so neobhodno odvisni od njih.

Spremljajte spletno stran UP FAMNIT za napoved REGAlnice 2026 oz. Facebook stran Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT. Svoj interes za udeležbo lahko označite tudi v spletni prijavnici (tukaj) in si tako zagotovite, da boste med prvimi obveščeni o napovedi dogodka.

Odgovarja: izr. prof. dr. Živa Fišer, vodja oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT

• doc. dr. Martina Lužnik
• doc. dr. Sara Zupan
• doc. dr. Katja Adam  

Razlog je bil povsem banalen - ena od nas je na svojem vrtu našla organizem, ki ga kljub biološkemu znanju ni prepoznala. S pomočjo spleta smo ugotovile, da gre za ploske črve, kopenske vrtinčarje, ki pa v Sloveniji nimajo domorodnih predstavnikov. Ob pregledu literature se je izkazalo, da gre za organizme, ki ponekod predstavljajo precejšnjo težavo v okolju, zato se nam je zdelo smiselno, da skušamo izvedeti kaj več o tem. Raziskovanje takih slabo poznanih in razmeroma neopaznih vrst pa je izjemno težavno, zato se nam je takoj porodila ideja, da to naredimo s pomočjo javnosti.

Mislim, da smo bile najbolj presenečene nad tem, da gre za fascinantno skupino živali. Čeprav so na prvi pogled neugledni, ljudem pogosto kar nagnusni, pa je njihov življenjski cikel neverjeten. Sposobni so samoregeneracije - če jih razpolovimo, iz vsake od polovic v nekaj tednih zraste nov osebek. Nekatere vrste imajo stup tetrodotoksin, ki ga uporabljajo za obrambo pred ali za paralizo plena. To je enak strup, kot ga imajo ribe napihovalke ali nekatere tropske drevesne žabe.

Največji izziv je priti do ljudi, jih motivirati, da se pridružijo raziskovanju. Lažje je, če gre za kakšne bolj atraktivne živali, takrat ljudje veliko raje sodelujejo in prispevajo več podatkov. Pri organizmih, kot so ploski črvi, pa moramo vložiti veliko napora v promocijo projekta. Tudi zaradi tega smo se odločile, da se štiri raziskovalke povežemo v tim, si razdelimo delo in tako skušamo priti do čim več podatkov. Zelo smo bile hvaležne revijam, ki so bile pripravljene objaviti prispevek o našem iskanju in tako razširiti krog prejemnikov.

Zmotno je mišljenje, da v preteklosti občani niso sodelovali pri raziskavah, le pojem občanska znanost se takrat ni uporabljal. Je pa to eden izmed dobrih načinov, kako priti do večjega števila podatkov ravno pri takih vrstah, ki so bolj prikrite. Ploske črve pričakujemo predvsem v zasebnih vrtovih, lončnicah sobnih rastlin in vrtnarijah; to so mesta, kamor seveda raziskovalci ne moremo kar prosto vstopati in raziskovati, zato je javnost tu neprecenljiva. 

Če ste imeli med vrtnarjenjem ali drugimi aktivnostmi bližnje srečanje s ploskimi črvi iz skupine vrtinčarjev, se jih ne dotikajte (privzdigujete jih lahko s pomočjo paličic), zabeležite opažanje (fotografirajte in če je možno, ujemite), najdbo sporočite na: ploskicrvi@upr.si, preko Facebook skupine “Tujerodni ploski črvi v Sloveniji”, obrazca > TUKAJ ali na stacionarni telefon (05 663 58 07; med delovniki).

Več

Projekti občanske znanosti so namenjeni temu, da se občani vključijo raziskave in prispevajo bodisi opazovanja, ali pa so vključeni v druge dele raziskav, na primer v obdelavo podatkov ali promocijo. Občani tako dobijo aktivno vlogo, pravzaprav postanejo ključen del raziskovalnega tima. 

Večina ogroženih vrst je danes posredno ali neposredno ogroženih zaradi delovanja človeka - zaradi izgube življenjskega prostora, lova, nabiranja in podobno. Če je človek odgovoren za njihovo izginjanje, je tudi edini, ki lahko prispeva k njihovi rešitvi. Z leti je postalo jasno, da brez podpore in sodelovanja javnosti ne moremo varovati vrst. Ne moremo varovati nečesa, česar ne poznamo, ne razumemo in ne vzljubimo. V tem vidim ključen prispevek občanske znanosti pri varovanju ogroženih vrst.

Ker je šlo za razmeroma enostaven projekt, so pri njem sodelovali tako otroci kot starejši udeleženci. Udeleženci so se izurili v prepoznavanju določene vrste - v tem primeru pomladnega jegliča - ter hkrati spoznali, da včasih majhne spremembe v zgradbi pomenijo veliko razliko za vrsto. V raziskavi so udeleženci na nekem območju pregledali po sto rastlin jegličev in prešteli, koliko od teh ima dolg pestič, ki se ga v cvetu vidi kot bunkico, in koliko jih ima kratek pestič. Ne glede na to, ali se udeleženci v takih aktivnostih naučijo nekih znanstvenih dejstev ali ne, pa se mi zdi pomembna že sama senzibilizacija javnosti glede narave in procesov v njej. Posebej mestno prebivalstvo postaja vse bolj odtujeno od narave, in s takimi majhnimi aktivnostmi lahko spodbudimo udeležence, da se vsaj za nekaj trenutkov vrnejo v naravo in pridobijo delček te neposredne izkušnje. 

Vsem, ki jih tako ali drugače zanima narava - rastline, živali, ali drugi organizmi, priporočam vključitev v platformo iNaturalist. To je globalna spletna platforma, preko katere lahko vnašamo fotografije vrst, naj bo to iz naše okolice ali iz tujih, eksotičnih krajev. S pomogčjo hitro rastoče znanstvene in amaterske skupnosti lahko na platformi pridobimo podatke o naši fotografirani vrsti, ustvarjamo si nekakšen seznam ali album naših zabeleženih vrst, hkrati pa prispevamo neprecenljive podatke o pojavljanju vrst. S pomočjo te platforme se je močno izboljšalo poznavanje številnih skupin organizmov, pa ne samo to - nekateri srečni posamezniki so na fotografijah ovekovečili celo vrste, ki so bile do tedaj za skupnost neznane.

Ste vedeli, da imajo pomladanski jegliči dva tipa cvetov in se lahko razmnožujejo le, če se pelod iz enega tipa cveta prenese na pestič drugega? V naravi naj bi bilo razmerje obeh cvetov približno enako, vendar je evropska raziskava v sodelovanju z občanskimi raziskovalci pokazala, da je to razmerje ponekod porušeno, kar lahko vodi v lokalno ogroženost te rastline.

Fotografirajte cvetove pomladanskih jegličev v naravi in fotografije delite na: https://nurmenukk.ee/sl

Več

SRNA je aplikacija občanske znanosti, ki povezuje opazovalce narave z raziskovalci. Pripravljena je v dveh različicah: za lovce in za ostale opazovalce narave. Uporabniki vnašajo opazovanja živali (ali znake prisotnosti, npr. sledi, iztrebke), raziskovalci pa podatke analizirajo in jih uporabljajo kot dopolnilo obstoječim bazam podatkov ter drugim metodam spremljanja živali (npr. fotopasti, okoljska DNA). Aplikacija podpira standardizirane vnose opazovanj, omogoča dodajanje fotografij in komentarjev ter ima ločene funkcionalnosti za lovce in druge opazovalce. Hkrati vključuje izobraževalna orodja (vodnike in foto-kviz), z namenom izboljšave znanja uporabnikov in kakovosti podatkov, kar je neposredno uporabno pri varstvu, upravljanju in sobivanju z živalmi.

Udeleženci se učijo prepoznavanja vrst prek vgrajenih določevanjskih vodnikov in foto-kviza. Pilotna evalvacija aplikacije SRNA kaže, da so uporabniki praviloma uspešni pri prepoznavanju bolj izrazitih vrst (npr. lisica, bober, nutrija, gams, kozorog, jelenjad), več težav pa imajo pri skupinah s podobnim videzom, kjer odločajo drobne razlike (npr. kune, podlasice ter šakal in volk). S pomočjo vodnikov in kviza se udeleženci naučijo, katere vrste so “težje” za določanje, na katere znake morajo biti pozorni ter kako pomembno je priložiti fotografijo ali dodati natančnejši terenski opis v pomoč raziskovalcem. Poleg tega lahko prek statistike v aplikaciji vedno spremljajo razširjenost in prisotnost posameznih vrst na zemljevidu. Nadgradnja aplikacije v letu 2026 bo omogočala tudi vnos podatkov o biološkem vzorcu, ki ga lahko prostovoljci posredujejo raziskovalcem, ter neposredno komunikacijo med raziskovalci in uporabniki aplikacije.

Zanimivo je bilo, da se vnosi opazovanj med lovci in drugimi opazovalci razlikujejo tako po vrstah kot po vzorcih poročanja. Med najpogosteje poročanimi vrstami je bila srnjad, sledijo jelenjad in divji prašič, lovci pa so razmeroma pogosto poročali tudi o gamsu in evrazijskem šakalu. Razlike so se pokazale tudi v prostorskem vzorcu (po biogeografskih regijah), v dinamiki poročanja (npr. izrazite večerne konice) ter v zamiku med srečanjem in oddajo prijave. Posebej pomembno je, da lahko SRNA dopolni druge metode spremljanja: vsaj na enem območju so lovci v obdobju 2022–2024 prek SRNA zabeležili prisotnost medveda in volka, čeprav teh vrst na istem območju niso zaznale fotopasti ali okoljska DNA.

Vključitev je preprosta in vsak vnos šteje. Če niste povsem prepričani v določitev, pomagajo vgrajeni vodniki in kviz; kadar je mogoče, dodajte fotografijo, saj to poveča zanesljivost podatka. (Meta)podatke vnesite čim bolj natančno (lokacija, čas, število osebkov, morebitni komentar o vedenju ali stanju živali) in vedno brez motenja živali. S sodelovanjem prispevate k boljšemu razumevanju razširjenosti vrst (tudi redkih, zavarovanih ali invazivnih) ter k znanstveno podprtemu varstvu in upravljanju.

Aplikacija SRNA omogoča beleženje prisotnosti izbranih prostoživečih vrst sesalcev in ptičev v Sloveniji. Poleg tega pa vključuje še slikovni kviz za preverjanje sposobnosti prepoznavanja sesalcev, terenski vodnik za lažje določanje živalskih vrst ter omogoča tudi komunikacijo z raziskovalci. Sodelujete lahko torej tako, da si prenesete aplikacijo in začnete vnašati opazovanja živali, kadar koli jih srečate v naravi, naj bo to med zahtevnim vzponom ali med sprehodom po gozdu!

Več

Ko sem se začela ukvarjati z odprto znanostjo, sem spoznala nekaj raziskovalcev, ki so v svojem delu uporabljali prakse občanske znanost. Njihove izkušnje so me navdušile, zato sem te pristope preizkusila v projektu Zaščita bronastih spomenikov v grajenem okolju, kjer sem bila odgovorna za razvoj mehanizma za vključitev javnosti v varstvo kulturne dediščine.

Bronasti predmeti na prostem so izpostavljeni številnim dejavnikom, od onesnaženosti zraka do vremenskih vplivov. Zaradi tega se njihovo stanje lahko hitro spreminja, kar je samo z občasnimi terenskimi ogledi težko zanesljivo spremljati. Če bi ljudje redno dokumentirali stanje spomenikov, bi lahko na podlagi daljšega niza fotografskih opazovanj natančneje spremljali, kdaj in kje prihaja do sprememb. V času trajanja projekta nam žal ni uspelo zbrati dovolj obsežnega nabora podatkov, vendar verjamemo, da bi ob bolj množični udeležbi javnosti v prihodnosti lahko vzpostavili dragocen dolgoročen vir informacij. 

Poleg naravnih vplivov dediščino pogosto ogroža tudi človekovo ravnanje, kar potrjujejo tudi nedavni primeri v medijih, med drugim namerno poškodovanje spomenika v Velenju. Z vključevanjem javnosti v spremljanje in dokumentiranje dediščine krepimo občutek pripadnosti, skrbi in odgovornosti do prostora. Zato verjamem, da lahko aktivno ukvarjanje ljudi z dediščino pomembno prispeva k zmanjšanju pojavov vandalizma ter dolgoročno zmanjša ranljivost spomenikov v zunanjem okolju.

V zadnjih letih opažamo, da zaupanje v znanost ni več samoumevno. Zaradi hitrega širjenja dezinformacij se povečuje razkorak med znanstveno skupnostjo in javnostjo. Ravno zato ima občanska znanost tako dragoceno vlogo. Omogoča nam, da ljudem približamo, kako znanje dejansko nastaja, ter zakaj je pomembno kritično presojati informacije, preverjati vire in razumeti procese raziskovanja.

Z vključevanjem javnosti v zbiranje podatkov in opazovanje sveta okoli nas poudarjamo, da znanost ni zaprta skupina izbrancev, temveč odprt proces, ki temelji na vprašanjih, dvomu, preverjanju in sodelovanju. Vsak, ki zna opazovati, razmišljati in postavljati vprašanja, že nosi v sebi del potenciala znanstvenika. To pa so kompetence, ki jih danes potrebujemo bolj kot kadarkoli.

Bronasti spomeniki razvijejo različno patino glede na uporabljene snovi, deževnico in druge okoljske dejavnike. Za ohranitev teh spomenikov prihodnjim generacijam je ključno, da razumemo procese razgradnje materiala. Z zbiranjem fotografij občanskih raziskovalcev lahko znanstveniki in restavratorji bolje razumejo obrabo brona in se odločijo za najprimernejšo metodo za ohranitev in zaščito kulturne dediščine. Sodelujete lahko torej z oddajo fotografije na spodnji spletni strani.

Več

Naslednje predavanje Famnitovih izletov v matematično vesolje z naslovom Prirejanja v grafih: od stabilnih porok do cvetenja bo izvedla dr. Nina Chiarelli (UP FAMNIT in UP IAM) v sredo, 18. februarja 2026, ob 16.00 v Veliki predavalnici 3 na UP FAMNIT in ZOOM povezavi. 

Recimo, da imamo 6 daril, ki bi jih radi razdelili med 5 prijateljev. Ali lahko podarimo eno darilo vsakemu prijatelju tako, da bo vsak dobil nekaj, česar bo vesel? To je primer problema, pri katerem nam lahko pomagajo prirejanja, če ga modeliramo z grafov. Na predavanju si bomo pogledali, kaj je graf, kaj je prirejanje v grafu, kako ga lahko učinkovito poiščemo (če sploh obstaja) in še nekatere druge probleme, ki jih lahko rešimo z uporabo prirejanj.

Nina Chiarelli je leta 2011 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Kopru s področja matematike in računalništva in leta 2016 doktorirala na UP FAMNIT s področja matematičnih znanosti. Od leta 2014 je zaposlena na UP FAMNIT, sprva kot asistentka in nato kot docentka. Od leta 2017 je zaposlena tudi na UP IAM kot raziskovalka. Raziskovalno se ukvarja z diskretno matematiko s poudarkom na teoriji grafov.

Navzoče so uvodoma nagovorili direktor Instituta Jožef Stefan Jure Cizelj, direktor Instituta informacijskih znanosti (IZUM) Aleš Bošnjak, vodja Predstavništva Evropske komisije dr. Jerneja Jug Jerše, predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob ter tehnični koordinator projekta SLAIF Sašo Džerovski.

Nova Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), ki naj bi predvidoma leta 2027 nadomestila trenutni sistem EuroHPC Vega, predstavlja novo infrastrukturo za umetno inteligenco. Tehnični koordinator projekta Sašo Džerovski pojasnjuje, da so države v 20. stoletju gradile ceste in elektroenergetska omrežja, v 21. stoletju pa morajo razmišljati o gradnji infrastrukture za umetno inteligenco. S projektom SLAIF Slovenija ne bo le uporabnica umetne inteligence, temveč tudi aktiven deležnik evropske tehnološke suverenosti in globalne konkurenčnosti.

Namen SLAIF je med drugim tudi s skupno infrastrukturo poenotiti ekosistem umetne inteligence ter z enostavnim dostopom, prilagojeno podporo in ustreznimi orodji povezati akademske, industrijske in javne akterje ter omogočiti uporabo tudi malim in srednje velikim podjetjem.

Predsednik vlade dr. Robert Golob  je pri tem poudaril: »Vzpostaviti moramo pogoje za izkoriščanje znanja strokovnjakov in ga prenesti v gospodarstvo. To vidim kot eno največjih prednosti novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence. Prav novi superračunalnik ne bo namenjen zgolj znanstvenikom, temveč bo dostopen tudi drugim, pri čemer bosta v ospredju industrija in gospodarstvo«. Premier je omenil tudi, da vlada razmišlja o dostopu za državljane in državljanke, s čimer bi vzpostavili nacionalno platformo generativne umetne inteligence, nameščene v SLAIF.

O projektu, pri katerem sodeluje Univerza na Primorskem (UP) skupaj s članico Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT), je spregovoril tudi vodja projekta prof. dr. Marko Tkalčič. Čeprav ob tej priložnosti ni bil prisoten, je podal naslednjo izjavo: »Najnaprednejše oblike umetne inteligence danes niso več mogoče brez visoko-zmogljive računske infrastrukture (ang. High-performance Computing, HPC). Dostop do takšne infrastrukture pa je praviloma omejen na največje globalne akterje. Projekt SLAIF to logiko obrača: z vzpostavitvijo nacionalne tovarne umetne inteligence (Slovenian AI Factory - SLAIF) odpira dostop do HPC-podprte umetne inteligence raziskovalcem, podjetjem, zagonskim podjetjem in javni upravi ter se hkrati aktivno umešča v evropski prostor AI Factories in EuroHPC. Ključni poudarek projekta niso le raziskave, temveč sistematična uporaba umetne inteligence, ki teče na superračunalniški infrastrukturi. To bo izvedeno prek izobraževanj, podpore uporabnikom in konkretnih primerov uporabe. Na Univerzi na Primorskem smo ponosni, da kot del tega konzorcija prispevamo k temu, da HPC-podprta umetna inteligenca postaja dostopna in uporabna širši skupnosti, ne le tehnološki eliti." Dogodka so se s strani Univerze na Primorskem udeležili prorektor za internacionalizacijo prof. dr. Michaël Mrissa, prof. dr. Jernej Vičič  z UP FAMNIT ter študentka UP FAMNIT Nataša Miletić.

Storitve projekta SLAIF bodo naslovile štiri ključna področja slovenskega gospodarstva: zeleni prehod, zdravje in biotehnologijo, digitalno družbo ter umetno inteligenco v znanosti.  Rezultati projekta, ki bodo nastali v sodelovanju z raziskovalnimi inštituti, bolnišnicami, malimi in srednjimi podjetji ter vladnimi organi, bodo pokazali vplive na področjih, kot so natančno kmetijstvo, medicinska diagnostika, pametni energetski sistemi ter druga znanstvena odkritja.

Projekt SLAIF v okviru pobude, ki trenutno šteje že trinajst tovarn v Evropi, financirajo Republika Slovenija (Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije), Skupno podjetje EuroHPC ter Evropska komisija.

Koordinator SLAIF projekta je Inštitut informacijskih znanosti. Med partnerske institucije pa poleg Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, sodelujejo še Inštitut Jožef Stefan, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za informacijske študije Univerze v Novem mestu, Univerza v Novi Gorici, Gospodarska zbornica Slovenije ter Tehnološki park Ljubljana.

Vabljeni na naslednji Biološki večer z naslovom Raziskave hrustančnic v Jadranu: izkušnje iz Slovenije (Elasmobranch research in the Adriatic; experiences from Slovenia), ki ga bo izvedel Prof. dr. Lovrenc Lipej, v sredo, 18. februar 2026, ob 19.00, ZOOM in v živo v predavalnici Epsilon (Kampus Livade Izola).

Usoda rib hrustančnic v Jadranskem morju in celotnem Sredozemskem bazenu je negotova. Zaradi njihove ranljivosti za ribolovni pritisk se soočajo z dramatičnim upadom števila brez primere. Morski psi in skati so med najbolj ogroženimi vretenčarji, nekatere vrste so tudi na robu izumrtja. Ker počasi rastejo in spolno dozorijo, poleg tega imajo samice navadno malo število mladičev, so njihove populacije še toliko bolj občutljive. Ker lahko morski psi in skati kot vrhunski plenilci uravnavajo gostoto vrst plena in njihovo razširjenost, veljajo za primerne kazalnike zdravja okolja, vendar so še vedno slabo raziskani. Kako je s tem v Jadranskem morju in kako v slovenskem delu? Kakšen je slovenski prispevek v mozaik znanosti o poznavanju morskih psov in skatov? V petindvajsetih letih raziskovanja morskih psov in skatov v slovenskem delu Jadranskega morja smo na Morski biološki postaji uspeli zbrati veliko množico podatkov. Izkazalo se je, da je majhna kapljica slovenskega dela Jadrana zelo pomembna, saj gre za razmnoževalno okolja večjega števila vrst. Obenem je zaradi najdaljše tradicije raziskovanja morske biodiverzitete, ki je značilna za Tržaški zaliv, ki ga smatramo za zibelko morskih naravoslovnih ved in raziskav morskega življa, to okolje zelo priročno za razumevanje razširjenosti in prerazporeditve biodiverzitete v zadnjih dveh stoletjih. 

Prof. dr. Lovrenc Lipej je zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu. Vodil je veliko različnih projektov, od tistih, povezanih z evropsko vodno direktivo (2005-2006), do raznih aplikativnih projektov raziskav morske biodi­verzitete. Objavil je približno 200 znanstvenih prispevkov, med drugim tudi nekatere strokovne in znanstvene monografije. Ukvarja se z raziskova­njem morske biodiverzitete s posebnim poudarkom na obrežno ribjo združbo, ki jo raziskuje v Tržaškem zalivu in v Velikem jezeru na otoku Mljetu, pri čemer uporablja nedestruktivne podvodne metode vzorčenja. Njegova ožja specialnost je raziskovanje procesov bioinvazije in tropikalizacije, še posebej ljube pa so mu raziskave morskih psov in drugih hrustančnic. Je soustanovitelj sredozemske skupine za raziskave morskih psov (Mediterranean Shark Research Group). Lovrenc Lipej je redni profesor za ekologijo in predava na univerzah v Mariboru, Ljubljani in Kopru in na Podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Več kot 30 let ureja znanstveno revijo Annales za istrske in mediteranske študije. V časopisu Primorske novice ima svojo redno kolumno o slovenski, jadranski in sredozemski biodiverziteti. Prejel je več priznanj, med drugimi Zeijevo nagrado za izjemne dosežke (2020), bronasto plaketo Slovenske Potapljaške zveze (2013) za srebrno plaketo Slovenske Potapljaške zveze (2023).

Alumni klub Univerze na Primorskem (v nadaljevanju Alumni UP) predstavlja mrežo Alumni klubov posameznih pedagoških članic (fakultet) Univerze na Primorskem, katerega namen je ohranjanje stika z in med diplomanti, organizacija izobraževanj, znanstvenih in drugih strokovnih dogodkov, podpora odličnosti v raziskovanju ter krepitev identitete in občutka pripadnosti skupnosti diplomantov Univerze na Primorskem. Več informacij o samem delovanju Alumni UP, včlanitvi, aktivnostih in ugodnostih za člane si lahko preberete na spletni strani: https://www.upr.si/si/up--okolje/alumni-up/.

Univerza na Primorskem razpisuje  Javni poziv za podelitev nagrad in priznanj Alumni UP z namenom krepitve identitete in pripadnosti skupnosti Alumni UP. 

Nagrado Alumni UP za odličnost prejme diplomant Univerze na Primorskem (v nadaljevanju: UP), član Alumni UP, za izjemne karierne dosežke ali izjemno človekoljubno dejavnost ali dosežke na kulturnem ali športnem področju oziroma se je kandidat kako drugače uveljavil kot voditelj ali vzornik na enem ali več področjih svojega delovanja. Kandidat je v vseh navedenih primerih s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.

Nagrado Alumni UP za izjemne dosežke na strokovnem področju prejme diplomant UP, član Alumni UP, ki je s svojim delom dosegel izjemen uspeh v svoji strokovni skupnosti in/ali pomembno prispeval k razvoju stroke. Kandidat je s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP. 

Nagrado Alumni UP »Mladi UP« prejme diplomant UP, član Alumni UP, ki je študij na UP zaključil v preteklih petih (5) letih ter izkazal posebno prodornost na svojem strokovnem področju in/ali predanost služenju skupnosti, javnosti ali človekoljubju ter v tem obdobju dosegel pomembne karierne, znanstveno-raziskovalne ali druge strokovne dosežke. Kandidat je s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.

Priznanje »Patron Alumni UP« prejme podpornik Alumni UP za pomemben prispevek k razvoju in delovanju skupnosti Alumni UP. Priznanje ni vezano na članstvo v Alumni UP in ga lahko prejmejo pravne ali fizične osebe.

V imenu skupine članov, naj predlog odda predstavnik skupine. 

• organi Alumni UP;
• član ali skupina članov Alumni UP;
• dekani članic UP, direktorji članic UP in vodstvo UP.

V imenu skupine članov, naj predlog odda predstavnik skupine.

Posameznik ne more predlagati samega sebe. Predsednik Alumni UP kot član Komisije z glasovalno pravico predlogov kandidatov ne more podajati. Člani Komisije z glasovalno pravico v letu podeljevanja nagrad predlogov kandidatov ne morejo podajati.  

• zaključen podiplomski ali dodiplomski študij na UP ali študijski program za izpopolnjevanje na UP ter
• članstvo v Alumni UP. 

Način oddaje predloga: preko e-obrazca, ki je dostopen:  TUKAJ 

• kategorijo nagrade in priznanja,
• ime, priimek in e-pošto predlagatelja oz. predstavnika predlagateljev,
• ime, priimek in e-pošto v primeru kandidata za nagrado,
• naziv organizacije in ime in priimek odgovorne osebe v primeru kandidata za priznanje,
• utemeljitev predloga z navedbo razloga za predlaganje kandidata (do 450 besed), kratkim opisom dosežkov kandidata.

• (1) ustreznimi dokazili (npr. priporočila, seznam objavljenih del, ali drugi dokumenti, iz katerih so razvidni dosežki in prispevki kandidata) in
• (2) soglasjem kandidata (soglasje  TUKAJ ), ki jih pošljete na e-poštni naslov: alumni@upr.si.

Rok za oddajo predloga: 8. 3. 2026

Rok za izbor kandidatov: 22. 3. 2026 

Komisija za izbiro kandidatov za nagrade in priznanja (v nadaljevanju: Komisija), ki jo imenuje rektor na predlog članic UP pregleda in obravnava vse predloge za nagrade in priznanja prejete v razpisanem roku. Če Komisija ugotovi, da je predlog za podelitev priznanja ali nagrade formalno nepopoln ali neustrezno sestavljen, pozove predlagatelja, da dopolni dokumentacijo, in sicer v roku treh (3) dni.

Komisija ob vsakoletnem javnem pozivu sprejme Merila za izbor prejemnikov nagrad in priznanj Alumni UP. Komisija lahko zaprosi za dodatno mnenje ustreznega področnega strokovnjaka, zaposlenega na UP, ali strokovnjaka iz prakse.

Komisija si pridržuje pravico do menjave vrste nagrade ob soglasju kandidata, če Komisija meni, da je za predlaganega kandidata primernejša druga vrsta nagrade ali priznanja, ki so opredeljeni v 2. členu tega pravilnika. Komisija izbiro kandidatov za prejem nagrad in priznanj posreduje v potrditev rektorju UP.

Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno. Alumni UP lahko podeli največ eno nagrado vsake vrste in največ tri priznanja letno. Izjemoma se v določenem letu ne podeli določenega priznanja ali nagrade oz. se podeli manjše število priznanj in nagrad, kot je predvideno, če ni podanih predlogov ali če podani predlogi ne izpolnjujejo zahtev. 

Pravne ali fizične osebe lahko prejmejo nagrado ali priznanje samo enkrat za isto vrsto. 

Nagrade in priznanja podeljuje predsednik Alumni UP na osrednjem dogodku v Tednu Alumni UP. V letu 2026 bo podelitev potekala 17. 4. 2026, v prostorih Univerze na Primorskem v Kopru.

ALUMNI PISARNA UP

E-naslov: alumni@upr.si

 Univerza na Primorskem vabi vse, ki se vpisujejo v študijske programe fakultet: UP Fakultete za humanistične študije, UP Fakultete za management, UP Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP Pedagoške fakultete, UP Fakultete za turistične študije - Turistica, UP Fakultete za vede o zdravju in izpolnjujejo pogoje k prijavi na Javni poziv za pridobitev štipendije iz Štipendijskega sklada Univerze na Primorskem v študijskem letu 2026/2027 .

Štipendijski sklad Univerze na Primorskem (v nadaljevanju sklad) temelji na partnerstvu med Univerzo na Primorskem (v nadaljevanju UP), občinami in gospodarstvom. Namenjen je nagrajevanju in spodbujanju najboljših študentov UP, navezovanju stikov študentov z delodajalci že v času študija in zagotavljanju večjih možnosti za zaposlitev študentov takoj, ko zaključijo študij. Cilj sklada je obenem spodbuda vseh študentov UP k čim boljšim študijskim uspehom.

• kandidati za vpis v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP in
• študenti, ki bodo v študijskem letu 2026/2027 vpisani v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP,
• višina štipendije za študijsko leto 2026/2027 znaša najmanj 2.200,00 EUR!

• za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 80 do 89 točk, lahko štipendija znaša do 330,00 EUR/mesec oziroma do 3.300,00 EUR na študijsko leto;
• za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 90 do 100 točk, lahko štipendija znaša do 550,00 EUR/mesec oziroma do 5.500,00 EUR na študijsko leto;
• za doktorske študente lahko štipendija znaša do 1.200,00 EUR/mesec oziroma do 12.000,00 EUR na študijsko leto.

Pogodbe o štipendiranju so običajno tripartitne, sklenjene med UP, partnerji sklada (delodajalci) ter študenti. V primeru, da partner sklada (vlagatelj) ponuja študentu (prejemniku štipendije) tudi zaposlitev, ima študent s podpisom pogodbe možnost, da se po zaključenem izobraževanju zaposli pri vlagatelju vsaj za toliko časa, kot je prejemal štipendijo.

Rok za oddajo: 15. september 2026. E-vloga je oddana pravočasno, če je oddana od6. februarja 2026 do vključno 15. septembra 2026.

Na spletni strani Kariernega centra Univerze na Primorskem (KC UP), najdete vse podrobnosti in besedilo razpisa: Štipendijski sklad UP 2026/2027 - JAVNI POZIV

Karierni center Univerze na Primorskem

Titov trg 4, 6000 Koper, Slovenija

Tel.: +386 5 611 75 60

E-pošta: kariernicenter@upr.si

Javni poziv za pridobitev štipendije - 2026/2027

JP za pridobitev stipendije na UP za leto 2026-2027.pdf (335kb)

Public call UP Scholarship Find 2026-2027.pdf (352kb)

Prvo predavanje Famnitovih izletov v matematično vesolje je izvedel Dr. Balázs Dávid, InnoRenew CoE, UP FAMNIT in UP IAM z naslovom The role of dice in world domination - a case study of Risk: the board game. Predavanje je potekalo v živo in prek zoom povezave.

Namizne igre so bile skozi zgodovino človeštva sestavni del različnih kultur in družb, teorija in strategije tradicionalnih iger, kot sta šah in go, pa so že dolgo predmet preučevanja in analize. V tem predavanju smo raziskali matematične mehanizme, ki stojijo za precej novejšo namizno igro — čeprav po sodobnih merilih že klasiko — igro Risk. Prikazali smo, kako lahko predstavimo stanja igre in kako je mogoče prehode med temi stanji opisati s pomočjo teorije verjetnosti, natančneje Markovih verig.

Balázs Dávid je leta 2018 na Univerzi v Szegedu na Madžarskem doktoriral iz računalništva. Njegova raziskovalna področja vključujejo kombinatorično optimizacijo, matematično programiranje in razvoj algoritmov, zlasti na področju javnega prometa in logistike. Njegov glavni raziskovalni interes je modeliranje in optimizacija problemov, ki izhajajo iz resničnih industrijskih aplikacij. Trenutno je docent na InnoRenew CoE, UP IAM in UP FAMNIT.

vabimo vas, da se (ponovno) prijavite za tutorje. V ta namen razpisujemo mesta za:

• za tutorje,
• za tutorje za tuje študente.

Študentsko tutorstvo je namenjeno predvsem študentom prvega letnika, ki se znajdejo v novem življenjskem in izobraževalnem okolju in jim tutorji študentje, ki so študenti višjih letnikov, pomagajo s posredovanjem pomembnih informacij in integracijo v študijsko okolje.

Tutorji za tuje študente novincem, ki pridejo v Slovenijo na izmenjavo ali redni študij, nudijo podporo pri integraciji v novo okolje, pri administrativnih zadevah in jezikovnih barierah.

Prijave potekajo online, motivacijsko pismo naložite v prijavni obrazec: »prijava za tutorja« 

Razpis za tutorje najdete tukaj. Uvodno usposabljanje je organizirano v mesecu novembru in maju.

Urejenost in delovanje tutorskega sistema ureja Pravilnik o tutorskem sistemu na Univerzi na Primorskem.

Študenti se lahko prijavijo tudi preko obrazca Prijava na razpis in v tem primeru izpolnjen obrazec skupaj z motivacijskim pismom oddajo v referatu za študente matične fakultete.

Tutorji študenti do 30. septembra oddajo Poročilo o opravljenem delu koordinatorju tutorjev študentov fakultete. Poročilo o delu je podlaga za pridobitev ECTS kreditnih točk in potrdila. Meseca novembra se tutorjem študentom podeli priznanje za opravljeno delo v preteklem študijskem letu.

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na petra.majcen@upr.si ali pri koordinatorjih fakultete:

Včeraj, 5. 2. 2026,  smo na UP FAMNIT pozdravili še enega doktorja znanosti. 

Lei Han, študent doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Viscoelastic properties of thermo-hydro-mechanically (THM) densfied wood (Visokoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko obdelanega lesa), pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom prof. dr. Dicka Sanberga.

Novemu doktorju znanosti iskreno čestitamo in mu želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

UP FAMNIT in UP IAM sta uzpešno izvedli interni razpis za podporo raziskovalcem pri pripravi in oddaji prijav na razpis ERC Starting Grant, ki je bil objavljen dne 17.11.2025.

Na razpis je skupno prispelo 9 prijav .
Prijavitelji (navedeni po abecednem vrstnem redu) so:

• Mohammad Derikvand - Self-healing of micro-cracks in timber structures
• Blas Fernández - Investigation, Discovery, and Exploration of Distance-Biregular Graphs
• Tilen Genov - Model-Informed Research for Rare and Overlooked Species
• Pascal Golin - Graph induced minor structure theory through the lens of coarse graph theory
• Giusy Monzillo - Synchronization and separation: From finite automata to association schemes
• Aleksander Simonič - Explicit zero density estimates for L-functions
• Ana Slavec - Citizen Science as a Driver for Advancing Statistical Literacy
• Aleksandar Tošić - The Artificial Mirror of Society for Scientific Understanding and Forecasting
• Maheshya Weerasighe - Adaptive Multi-Route Memory Scaffolding for Cognitive Resilience in Extended Reality

Vse prijave so bile popolne in oddane pravočasno. Prijave je obravnavala in ocenila interna strokovna komisija. Na podlagi vsebinske presoje raziskovalne odličnosti, potenciala prijaviteljev ter kakovosti predlaganih raziskovalnih projektov je komisija sprejela naslednjo odločitev:

• 6 prijav je bilo ocenjenih z oceno A (odličen potencial) in so upravičene do sofinanciranja v višini 5.000 EUR;
• 3 prijave so bile ocenjene z oceno B (zelo dober potencial) in so upravičene do sofinanciranja v višini 2.000 EUR.

Izbranim prijaviteljem čestitamo in jim želimo veliko uspeha na ERC Starting Grant razpisu.

Danes, 3. 2. 2026, smo na UP FAMNIT pozdravili še eno doktorico znanosti.

Lea Primožič, študentka doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Sustainability-focused communication about the built environment: improving practices and impacts (Komuniciranje o grajenem okolju, usmerjeno v trajnostni razvoj: izboljšanje praks in učinkov), pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom doc. dr. Roka Prislana.

Novi doktorici znanosti iskreno čestitamo in ji želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

Letošnje leto je v znamenju 20. letnice nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«. V sklopu obeležitve tega jubileja bosta do marca 2026 organizirana dva dogodka.

OKROGLA MIZA: Pogled v prihodnost – Karierne možnosti in delovne možnosti žensk v znanosti,

ki bo v torek, 10. februarja 2026, ob 13. uri, v Atriju ZRC SAZU.

Slavnostna podelitev priznanj nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, ki bo v sredo, 4. marca 2026, ob 18. uri, na Ljubljanskem gradu.

Vabljeni!

Od 15. do 28. junija 2026 bo Univerza na Primorskem gostila že 4. poletno šolo Alpine Europe: Innovation in the Circular Economy, ki bo potekala v Sloveniji.

Poletna šola bo potekala v angleščini v gozdnatem okolju Slovenije. Vodila jo bo mednarodna ekipa iz Evrope in ZDA. Udeleženci bodo skozi predavanja, terenske obiske in praktične primere raziskovali celotno vrednostno verigo lesa, spoznali krožno gospodarstvo in načela Novega evropskega Bauhausa. Ogledali si bodo tudi InnoRenew CoE, največjo leseno stavbo v Sloveniji, ki prikazuje sodobno gradnjo iz lesa. Poletna šola je akreditirana v ZDA in Evropi.

Vodje poletne šole Alpine Europe so dr. Andreja Kutnar, dr. Matthew Schwarzkopf in dr. Mohammad Derikvand, raziskovalci v InnoRenew CoE, UP IAM, skupaj s profesorjem Ericom Hansenom z univerze Oregon State University.

Poletna šola Alpine Europe udeležencem omogoča praktično učenje, neposredno sodelovanje z vodilnimi strokovnjaki in profesorji ter edinstveno priložnost, da izkusijo trajnostno gradnjo v realnem evropskem okolju.

Program organizirajo Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT), Inštitut Andreja Marušiča (UP IAM) in NEBAP Hub, v sodelovanju z univerzo Oregon State University.

Več o poletni šoli preberite tukaj.

Ogled programa tukaj.

Prijavite se tukaj.

13. 2. in 14. 2. 2026, od 9.00 naprej 

Predstavitve za študijske programe Matematika, Matematika v ekonomiji in financah, Računalništvo in informatika, Matematika in računalništvo in Biopsihologija bodo potekale na UP FAMNIT v Kopru (Glagoljaška 8, Koper).

Predstavitve za študijske programe  Bioinformatika, Varstvena biologija in Agronomija bodo potekale v objektu Livade 1.0 v Izoli (Livade 6, Izola).

Predstavitev študijskega prorgama Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj, bo potekala v Izoli, v InnoRenew CoE  (Livade 6a, 6310 Izola).

Lea Primožič, študentka doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Sustainability-focused communication about the built environment: improving practices and impacts (Komuniciranje o grajenem okolju, usmerjeno v trajnostni razvoj: izboljšanje praks in učinkov), pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom doc. dr. Roka Prislana.

Zagovor bo potekal v torek, 3. 2. 2026 ob 8.00 uri na InnoRenew CoE, Livade 6a, Izola, predavalnica Sequoia.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP.

Vljudno vabljeni!

Lei Han, študent doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Viscoelastic properties of thermo-hydro-mechanically (THM) densfied wood (Visokoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko obdelanega lesa), pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom prof. dr. Dicka Sanberga.

Zagovor bo potekal v četrtek, 5. 2. 2026 ob 14.00 uri na InnoRenew CoE, Livade 6a, Izola, predavalnica Pseudotsuga.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP.

Vljudno vabljeni!

V prostorih UP FAMNIT je danes, 28. januarja 2026, Oddelek za matematiko UP FAMNIT pripravil že tradicionalni Matematični dan za dijake in dijakinje Gimnazije Koper. Dogodka se je udeležilo 100 dijakov, ki so prisluhnili predavanjem o uporabnosti matematike v vsakdanjem življenju.

V uvodnem nagovoru so dijake pozdravili prof. dr. Marko Orel, koordinator študijskega programa 1. stopnje Matematika na UP FAMNIT, prof. dr. Ademir Hujdurović, dekan UP FAMNIT, in prof. dr. Bojan Kuzma, predstojnik Oddelka za matematiko UP FAMNIT.

Dijaki so se najprej razdelili v tri skupine, kjer so prisluhnili predavanjem, nato pa nadaljevali z interaktivnimi delavnicami.

Predavanje z naslovom Najnujnejše o testih praštevilskosti je izvedel asist. dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT. Dijaki so raziskovali, kako ugotoviti, ali je dano sto-mestno liho naravno število praštevilo. Čeprav se naloga morda sliši kot šala pri pouku matematike, ima velik pomen v sodobni kriptografiji.

Uporaba linearne algebre v računalniški grafiki je izvedel doc. dr. Safet Penjić, UP IAM in UP FAMNIT, in predstavil, kako preproste matematične operacije nad vektorji oblikujejo računalniške igre.

Prof. dr. Martin Milanič, UP IAM in UP FAMNIT je izvedel predavanje z naslovom Sedem ugank o potencah števila dve, v sklopu katerega so dijaki reševali sedem ugank o potencah števila dve in pri tem uporabili ideje iz teorije števil ter teorije iger.

Delavnico Osnove 3D modeliranja z orodjem Blender je vodila doc. dr. Karla Ferjančič, UP FAMNIT in UP IAM. Dijaki so spoznali, kaj so Bézierove krivulje, in si ogledali njihovo uporabo na praktičnem primeru. Preizkusili so se v osnovah 3D modeliranja z Blenderjem, enim najmočnejših odprtokodnih orodij za ustvarjanje animiranih filmov, 3D modelov, video iger in drugih vsebin.

Predavanje z naslvoom Matematika v ozadju igre Sudoku je izvedel doc. dr. Slobodan Filipovski, UP FAMNIT. Dijaki so raziskovali, koliko je najmanjše število začetnih namigov, ki definirajo enolično rešitev, ter si ogledali nasvete za lažje reševanje sudokuja.

Delavnico z naslovom Teorija iger: strateško odločanje v teoriji in praksi je vodil je asist. dr. Žiga Velkavrh , UP FAMNIT. Dijaki so spoznali osnove teorije iger, področja, ki z uporabo matematike in statistike preučuje, razlaga in napoveduje vedenje podjetij, trgov, ljudi in drugih organizmov. Poseben poudarek je bil na klasičnih igrah in svetovno znanem konceptu Nashevega ravnovesja, ki predstavlja stabilno stanje strateške situacije.

Matematične dneve na UP FAMNIT prirejamo že od leta 2013 z namenom popularizacije naravoslovja in matematike med mladimi. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ponuja šest dodiplomskih študijskih programov, med njimi Matematika in Matematika v ekonomiji in financah. Več informacij o študiju na Famnitu bodo dijaki lahko izvedeli tudi na prihajajočih Informativnih dnevih, ki bodo potekali 13. in 14. februarja 2026.

Dijakom in njihovim spremljevalcem se zahvaljujemo za obisk in jih vabimo, da se udeležijo naših dogodkov tudi v prihodnje!