Prva stran > Novice

Novice - Arhiv

četrtek, 19. februar 2026 POVABILO K SODELOVANJU ZA KORIŠČENJE UGODNOSTI DO SOBOTNEGA LETA V ŠTUDIJSKEM LETU 2026/2027

Razpisni pogoji

Pravico do sobotnega leta imajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Imajo veljaven habilitacijski naziv visokošolskega učitelja ali znanstvenega delavca, ki je uvrščen v naziv R2 (najmanj 3 leta od prve izvolitve), R3 ali R4 v evropskem okviru štirih stopenj v razvoju kariere raziskovalca;
Imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na UP za nedoločen čas ter za vsaj polovični delovni čas;
So zaposleni na univerzi neprekinjeno zadnjih 6 let pred prijavo;
Izpolnjujejo pogoje za vodjo raziskovalnega programa, skladno s 5. členom Pravil stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti Univerze na Primorskem (ne glede na ta določila pa morajo bit zaposleni za vsaj polovični delovni čas).

Prijava naj vsebuje:

motivacijsko pismo (s kontaktnimi podatki in podpisom raziskovalca),
predlagano obdobje koriščenja sobotnega leta (v kolikor kandidat prosi za koriščenje sobotnega leta v obsegu enega semestra),
mnenje dekana/direktorja matične članice (s podpisom dekana/direktorja),
program sobotnega leta,
pisno povabilo gostiteljske organizacije (s podpisom osebe v gostujoči organizaciji) v primeru, da sobotno leto predvideva gostovanje pri drugi organizaciji.

Program sobotnega leta mora vsebovati:

opis izhodišč in navedbo ciljev sobotnega leta,
opis vsebine in poteka, tudi časovni, in kraj opravljanja aktivnosti sobotnega leta,
pričakovane rezultate,
utemeljitev prispevka k napredku raziskovalca na področju raziskovanja, pedagoškem področju in/ali drugih področjih dela,
opis koristi programa za kolege, študente, članico in/ali univerzo, še posebej, kako bo raziskovalec prenašal pridobljeno znanje in izkušnje po zaključku sobotnega leta.

Prijavitelji, ki izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje, izrazijo svoj interes z oddajo prijave v elektronski obliki (z digitalnimi podpisi ali skeniranimi ročnimi podpisi) na elektronski naslov: kadrovska@upr.si z oznako »Prijava na interni razpis – Sobotno leto«, rok za prijavo: 31. 3. 2026 do 12. ure.

Natančnejše informacije in razpisne pogoje si preberete tukaj: Povabilo k sodelovanju - sobotno leto

PRILOGI H RAZPISU:

Obr. 1 - Obrazec za prijavo sobotnega leta

Obr. 2 - Obrazec za poročilo o izvedbi sobotnega leta

četrtek, 19. februar 2026 Nova doktorica znanosti, Mateja Erce Paoli

Danes, 19. 2. 2026, smo na UP FAMNIT pozdravili še eno doktorico znanosti.

Mateja Erce Paoli, študentka doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Addressing psychosocial needs with building design to encourage healthy and active ageing (Naslavljanje psihosocialnih potreb z oblikovanjem stavb za spodbujanje zdravega in aktivnega staranja), pod mentorstvom izr. prof. dr. Michaela Davida Burnarda.

Novi doktorici znanosti iskreno čestitamo in ji želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

četrtek, 19. februar 2026 Vabljeni k ogledu posnetka Biološkega večera: Raziskave hrustančnic v Jadranu: izkušnje iz Slovenije

Predavanje Famnitovih bioloških večerov z naslovom "Raziskave hrustančnic v Jadranu: izkušnje iz Slovenije", je izvedel Prof. dr. Lovrenc Lipej, zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu. Predavanje je potekalo v živo in preko zoom povezave.

Usoda rib hrustančnic v Jadranskem morju in celotnem Sredozemskem bazenu je negotova. Zaradi njihove ranljivosti za ribolovni pritisk se soočajo z dramatičnim upadom števila brez primere. Morski psi in skati so med najbolj ogroženimi vretenčarji, nekatere vrste so tudi na robu izumrtja. Ker počasi rastejo in spolno dozorijo, poleg tega imajo samice navadno malo število mladičev, so njihove populacije še toliko bolj občutljive. Ker lahko morski psi in skati kot vrhunski plenilci uravnavajo gostoto vrst plena in njihovo razširjenost, veljajo za primerne kazalnike zdravja okolja, vendar so še vedno slabo raziskani. Kako je s tem v Jadranskem morju in kako v slovenskem delu? Kakšen je slovenski prispevek v mozaik znanosti o poznavanju morskih psov in skatov? V petindvajsetih letih raziskovanja morskih psov in skatov v slovenskem delu Jadranskega morja smo na Morski biološki postaji uspeli zbrati veliko množico podatkov. Izkazalo se je, da je majhna kapljica slovenskega dela Jadrana zelo pomembna, saj gre za razmnoževalno okolja večjega števila vrst. Obenem je zaradi najdaljše tradicije raziskovanja morske biodiverzitete, ki je značilna za Tržaški zaliv, ki ga smatramo za zibelko morskih naravoslovnih ved in raziskav morskega življa, to okolje zelo priročno za razumevanje razširjenosti in prerazporeditve biodiverzitete v zadnjih dveh stoletjih.

O predavatelju: Prof. dr. Lovrenc Lipej je zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu. Vodil je veliko različnih projektov, od tistih, povezanih z evropsko vodno direktivo (2005-2006), do raznih aplikativnih projektov raziskav morske biodiverzitete. Objavil je približno 200 znanstvenih prispevkov, med drugim tudi nekatere strokovne in znanstvene monografije. Ukvarja se z raziskovanjem morske biodiverzitete s posebnim poudarkom na obrežno ribjo združbo, ki jo raziskuje v Tržaškem zalivu in v Velikem jezeru na otoku Mljetu, pri čemer uporablja nedestruktivne podvodne metode vzorčenja. Njegova ožja specialnost je raziskovanje procesov bioinvazije in tropikalizacije, še posebej ljube pa so mu raziskave morskih psov in drugih hrustančnic. Je soustanovitelj sredozemske skupine za raziskave morskih psov (Mediterranean Shark Research Group). Lovrenc Lipej je redni profesor za ekologijo in predava na univerzah v Mariboru, Ljubljani in Kopru in na Podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Več kot 30 let ureja znanstveno revijo Annales za istrske in mediteranske študije. V časopisu Primorske novice ima svojo redno kolumno o slovenski, jadranski in sredozemski biodiverziteti. Prejel je več priznanj, med drugimi Zeijevo nagrado za izjemne dosežke (2020), bronasto plaketo Slovenske Potapljaške zveze (2013) za srebrno plaketo Slovenske Potapljaške zveze (2023).

torek, 17. februar 2026 Dr. Kenny Bešter Štorgel prvi prejemnik Vidavove nagrade

Komisija v sestavi prof. dr. Sergio Cabello Justo, prof. dr. Aleksey Kostenko in prof. dr. Marjeta Kramar - Fijavž je odločila, da je za prvega prejemnika Nagrade Ivana Vidava izbran dr. Kenny Bešter Štorgel, asistent z doktoratom na UP FAMNIT.

Novo priznanje za najboljše raziskovalne dosežke matematikov in matematičark na začetku kariere, ki so pomemben del raziskovalnega dela opravili na slovenskih ustanovah, bo od letos vsaka tri leta podeljevalo DMFA Slovenije. Letošnji nagrajenec bo nagrado prejel na občnem zboru društva v torek, 17. marca, na Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer bo tudi predstavil svoje raziskovalno delo.

Doktorat s področja teorije grafov

Dr. Bešter Štorgel je leta 2023 kot študent doktorskega študijskega programa Matematične znanosti na UP FAMNIT uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Certain Graph-Theoretic Invariants and Decompositions: From Structure to Bounds and Algorithms pod mentorstvom izr. prof. dr. Boruta Lužarja in somentorstvom prof. dr. Martina Milaniča. V času doktorskega študija je bil kot mladi raziskovalec zaposlen na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu.

Pred tem je na naši fakulteti zaključil tudi dodiplomski študij Matematike in magistrski študij Matematičnih znanosti. Danes je zaposlen na UP FAMNIT ter na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, kjer poučuje predmete povezane z matematiko in računalništvom, njegovi raziskovalni interesi pa so strukturna, algoritmična in kromatična teorija grafov.

Čestitamo!

ponedeljek, 16. februar 2026 Inavguracijsko predavanje prof. dr. Matjaž Kljun

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Matjaža Kljuna, rednega profesorja za področje Računalništvo in informatika, z naslovom: »Tehnologija kot kognitivno ogrodje: Oblikovanje za človeško učenje in ustvarjalnost«, ki bo v ponedeljek, 23. februarja 2026 ob 17:00 v predavalnici FAMNIT-VP3, Glagoljaška 8, Koper (2. nadstropje).

sobota, 14. februar 2026 Uspešna izvedba INFORMATIVNI DNI v Kopru in Izoli

V petek in soboto, 13. in 14. februarja, so v Sloveniji potekali INFORMATIVNI DNEVI za bodoče študentke in študente. Na UP FAMNIT smo se tudi v letošnji izvedbi predstavili na treh lokacijah in zabeležili veliko zanimanja za dodiplomske študijske programe na naši fakulteti.

Dijake je v Kopru, na sedežu fakultete, pred začetkom predstavitev pozdravil dekan, prof. dr. Ademir Hujdurović in prof. dr. Elena Bužan, v Izoli (Livade 1.0), kjer se izvajajo nekateri študijski programi, pa izr. prof. dr. Živa Fišer, Predstojnica Oddelka za biodiverziteto, in doc. dr. Alenka Baruca Arbeiter, z Oddelka za aplikativno naravoslovje.

Dijaki so tako v Kopru pridobili informacije o študijskih programih Matematika, Matematika v ekonomiji in financah, Računalništvo in informatika, Matematika in računalništvo in Biopsihologija, v Izoli pa smo jim predstavili Bioinformatiko, Agronomijo, Varstveno biologijo in Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj.

Po koncu predstavitev so se dijaki lahko udeležili Famnitovega informativnega sejma, kjer je bil za vsa vprašanja glede vpisa na voljo tudi Referat za študente.

V Livadah smo dijakom razkazali tudi laboratorije in vajalnice, v katere je umeščena visoko-tehnološka oprema, ki je namenjena zlasti raziskavam na področju aplikativnega naravoslovja, biodiverzitete, bioinformatike, živil, prehrane, zdravja, urbanizma, ergonomije in kineziologije, oljkarstva, gastronomije in kulture vina, mediteranskih kultur ter okoljskih tehnologij in rabe obnovljivih materialov.

Sobotni popoldanski termin je bil rezerviran za predstavitve v angleščini preko sistema ZOOM za dijake, ki prihajajo iz tujine in se zanimajo za programe Matematika, Računalništvo in informatika, Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj, Matematika in računalništvo ter Bioinformatika, ki jih na fakulteti izvajamo tudi v angleškem jeziku.

Poleg vsebine študija, smo v več terminih prek Zooma predstavili tudi Študentske domove in prijavno-vpisne postopke.

Na voljo je tudi dodaten termin za spletno predstavitev prijavno-vpisnih postopkov za vpis na dodiplomski študij, in sicer v sredo, 4. 3. 2026, ob 14.00. Zoom povezava: https://upr-si.zoom.us/j/66000735094#success

Za vprašanja, vezana na prijavno-vpisni postopek, se lahko dijaki obrnejo na Referat za študente (referat@famnit.upr.si) ter Vpisno službo UP (vpis@upr.si).

četrtek, 12. februar 2026 Zagovor doktorske disertacije Mateje Erce Paoli

Mateja Erce Paoli, študentka doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Addressing psychosocial needs with building design to encourage healthy and active ageing (Naslavljanje psihosocialnih potreb z oblikovanjem stavb za spodbujanje zdravega in aktivnega staranja), pod mentorstvom izr. prof. dr. Michaela Davida Burnarda.

Zagovor bo potekal v četrtek, 19. 2. 2026 ob 10.00 uri na Innorenew CoE, Livade 6a, Izola, predavalnica Sequoia.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP.

Vljudno vabljeni!

sreda, 11. februar 2026 Inavguracijsko predavanje prof. dr. Andraž Legat

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Andraža Legata, rednega profesorja za področje Grajeno okolje, z naslovom: »Complex corrosion processes«, ki bo v četrtek, 19. februarja 2026 ob 13:00 v predavalnici Sequoia, InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola (1. nadstropje).

sreda, 11. februar 2026 Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v ospredju navdihujoče raziskovalke, ki na UP vodijo projekte občanske znanosti

Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti 2026 preusmerja pozornost s priporočil in razmišljanj na konkretno predstavitev obstoječih dobrih praks in rešitev za gradnjo bolj vključujočih ekosistemov znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) s sloganom »Od vizije do vpliva: redefiniranje STEM z zapolnitvijo vrzeli med spoloma«.

Tako smo se letos, za obeleženje 11. februarja, mednarodnega dne žensk in deklet v znanosti, na UP osredotočili na raziskovalke, ki se ukvarjajo s temo državljanske znanosti v STEM, zlasti na področju biologije. Občanska (ali državljanska) znanost pomeni aktivno sodelovanje javnosti v znanstvenih raziskovalnih projektih. Osnovni namen občanske znanosti je, da vsakemu državljanu/občanu ponudimo možnost aktivnega sodelovanja v različnih fazah raziskovalnega procesa. S tem spodbujamo ne le širšo javnost, ampak zlasti mlada dekleta in ženske, da se aktivno vključijo in svojo vlogo v znanosti vidijo kot aktivne in navdihnjene prihodnje znanstvenice.

PROJEKTI OBČANSKE ZNANOSTI UP

REGALNICA – popis zelene rege (Hyla arborea)

doc. dr. Martina Lužnik, Oddelek za biodiverziteto UP FAMNT

Kaj je glavni cilj REGALNICE in zakaj je popis zelene rege pomemben za Slovenijo? Ter kako popisi, kot je REGALNICA, prispevajo k ohranjanju ranljivih vrst in njihovih habitatov?

Glavna cilja sta dva: prvi je zbrati terenske podatke o pojavljanju zelene rege (Hyla arborea) v kalih in drugih vodnih telesih v jugozahodni Sloveniji; drugi cilj pa čimbolj vključiti javnost, da se učinkovito – z lastno terensko izkušnjo – razširi zavedanje o ogroženih vrstah, kot so dvoživke.

Zelena rega je majhna, a karizmatična žaba, ki je v Sloveniji uvrščena na Rdeči seznam ogroženih dvoživk, kjer je opredeljena kot ranljiva vrsta. V jugozahodni Sloveniji pa smo že nekaj let pred prvo REGAlnico opazili, da je njeno pojavljanje vedno redkejše, morda zato, ker tudi njena mrestišča – mokrišča in kali – izginjajo. S tem projektom pa želimo pridobiti čim bolj zanesljive podatke o pojavljanju na širokem območju – na Krasu, v Istri, v Brkinih in še kje. Tu smo bili ob poznopomladanskih večerih še do nedavnega navajeni glasnega regljanja, ki se je slišalo praktično iz vsakega kala ali mlake.

Kako projekt povezuje znanost, ljudi in naravo, ter kako se udeleženci vključijo v zbiranje podatkov?

Pomembno se mi zdi, da se vsi ljudje zavedamo biotske raznovrstnosti v svoji okolici, torej raznolikosti vrst in tudi njihovih naravnih življenjskih prostorov. To ni nekaj, kar bi bilo pomembno samo za znanstvenike ali naravovarstvenike, ampak je neobhodno nujno za vse. S sodelovanjem v tem projektu udeleženci ne spoznajo samo zelene rege, saj vidijo, slišijo in v živo doživijo veliko več kot eno samo vrsto.

REGAlnica je organizirana tako, da se na izbran majski večer zberemo v Parku Škocjanske jame, s katerim sodelujemo že od začetka projekta. Tam udeležencem razložimo kako zanesljivo zaznati to vrsto – samci zelene rege se namreč zelo značilno in glasno oglašajo, po čemer jih lahko že od daleč prepoznamo. Vsi udeleženci se hkrati odpravijo na nočni teren na vnaprej določene lokacije – v bližino kalov in drugih vodnih teles – in tako v eni noči pridobimo podatke za nekaj več kot sto lokacij. Seveda pa se na terenu srečajo še s številnimi drugimi organizmi – iz kalov se oglašajo tudi druge dvoživke, v bližini pojejo veliki skoviki in druge nočne ptice, v daljavi pogosto zavijajo šakali… Nočna zvočna pokrajina je izjemno zanimiva.

Izpeljane so bile že štiri izvedbe REGALNICE, letos maja sledi že peta - kaj vas je najbolj presenetilo ali navdušilo pri dosedanjih izvedbah dogodka? So na vidiku kakšne novosti?

Prva stvar, ki nas je pozitivno presenetila, je bil velik odziv, saj smo imeli med 50 in 70 udeležencev ob vsakem dogodku. Veliko je študentov in biologov, kar je morda pričakovano, precej pa je tudi drugih udeležencev, na primer tudi družine z otroki, lokalni prebivalci, ki jim je narava blizu. Lepo je tudi videti, da se udeleženci vsako leto vračajo, če le morejo. Najbolj nas veseli prav navdušenje udeležencev. Ko nas pokličejo in poročajo koliko reg so že slišali v tem večeru ali pa kaj vse so videli. To navdušenje nad naravo je čudovito.

V prihodnjih letih razširiti REGAlnico tudi čez mejo, na Hrvaško in morda tudi v Italijo. Pomembno je kaj se dogaja s populacijami te vrste v tem čezmejno povezanem prostoru.

Kaj so dosedaj ključne ugotovitve, ki so se pokazale skozi terensko zbiranje podatkov?

Kljub intenzivnemu delu in vsemu navdušenju, opažamo, da je zelena rega veliko manj prisotna, kot je bila nekoč. Po letu ali dveh tega še nismo mogli z gotovostjo trditi, vendar je po štirih letih zbiranja podatkov to že precej jasno razvidno – samo iz tretjine nekdanjih mrestišč se še sliši regljanje. Številni kali so popolnoma zaraščeni ali zasuti, nekatera vodna telesa so presušena; po nekaj letih izgube potencialnega mrestišča pa tudi populacije dvoživk ne morejo več vztrajati. Zato moramo ustrezno poskrbeti za te življenjske prostore, da bomo ohranili vodne organizme, ki so neobhodno odvisni od njih.

KAKO SE VKLJUČITI V OBČANSKO INICIATIVO "REGALNICA, popis zelene rege"?

Spremljajte spletno stran UP FAMNIT za napoved REGAlnice 2026 oz. Facebook stran Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT. Svoj interes za udeležbo lahko označite tudi v spletni prijavnici (tukaj) in si tako zagotovite, da boste med prvimi obveščeni o napovedi dogodka.

ISKANJE TUJERODNIH PLOSKIH ČRVOV V SLOVENIJI

Skupina raziskovalk Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT:

Odgovarja: izr. prof. dr. Živa Fišer, vodja oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT

doc. dr. Martina Lužnik
doc. dr. Sara Zupan
doc. dr. Katja Adam

Kaj je bil glavni razlog, da ste vzpostavili in razvijate iniciativo občanske znanosti?

Razlog je bil povsem banalen - ena od nas je na svojem vrtu našla organizem, ki ga kljub biološkemu znanju ni prepoznala. S pomočjo spleta smo ugotovile, da gre za ploske črve, kopenske vrtinčarje, ki pa v Sloveniji nimajo domorodnih predstavnikov. Ob pregledu literature se je izkazalo, da gre za organizme, ki ponekod predstavljajo precejšnjo težavo v okolju, zato se nam je zdelo smiselno, da skušamo izvedeti kaj več o tem. Raziskovanje takih slabo poznanih in razmeroma neopaznih vrst pa je izjemno težavno, zato se nam je takoj porodila ideja, da to naredimo s pomočjo javnosti.

Kaj vas je pri raziskovanju tujerodnih ploskih črvov najbolj presenetilo?

Mislim, da smo bile najbolj presenečene nad tem, da gre za fascinantno skupino živali. Čeprav so na prvi pogled neugledni, ljudem pogosto kar nagnusni, pa je njihov življenjski cikel neverjeten. Sposobni so samoregeneracije - če jih razpolovimo, iz vsake od polovic v nekaj tednih zraste nov osebek. Nekatere vrste imajo stup tetrodotoksin, ki ga uporabljajo za obrambo pred ali za paralizo plena. To je enak strup, kot ga imajo ribe napihovalke ali nekatere tropske drevesne žabe.

S katerim izzivom se pri vključevanju javnosti najpogosteje srečujete?

Največji izziv je priti do ljudi, jih motivirati, da se pridružijo raziskovanju. Lažje je, če gre za kakšne bolj atraktivne živali, takrat ljudje veliko raje sodelujejo in prispevajo več podatkov. Pri organizmih, kot so ploski črvi, pa moramo vložiti veliko napora v promocijo projekta. Tudi zaradi tega smo se odločile, da se štiri raziskovalke povežemo v tim, si razdelimo delo in tako skušamo priti do čim več podatkov. Zelo smo bile hvaležne revijam, ki so bile pripravljene objaviti prispevek o našem iskanju in tako razširiti krog prejemnikov.

Zakaj menite, da je tak način raziskovanja še posebej pomemben danes?

Zmotno je mišljenje, da v preteklosti občani niso sodelovali pri raziskavah, le pojem občanska znanost se takrat ni uporabljal. Je pa to eden izmed dobrih načinov, kako priti do večjega števila podatkov ravno pri takih vrstah, ki so bolj prikrite. Ploske črve pričakujemo predvsem v zasebnih vrtovih, lončnicah sobnih rastlin in vrtnarijah; to so mesta, kamor seveda raziskovalci ne moremo kar prosto vstopati in raziskovati, zato je javnost tu neprecenljiva.

KAKO SE VKLJUČITI V INICIATIVO "ISKANJE TUJERODNIH PLOSKIH ČRVOV V SLOVENIJI"?

Če ste imeli med vrtnarjenjem ali drugimi aktivnostmi bližnje srečanje s ploskimi črvi iz skupine vrtinčarjev, se jih ne dotikajte (privzdigujete jih lahko s pomočjo paličic), zabeležite opažanje (fotografirajte in če je možno, ujemite), najdbo sporočite na: ploskicrvi@upr.si, preko Facebook skupine “Tujerodni ploski črvi v Sloveniji”, obrazca > TUKAJ ali na stacionarni telefon (05 663 58 07; med delovniki).

Več

IŠČEMO SPOMLADANSKE JEGLIČE

Izr. prof. dr. Živa Fišer, vodja oddelka Biodiverziteta UP FAMNIT

Kaj lahko posameznik s preprostim opazovanjem prispeva k projektu, znanstvenim raziskavam?

Projekti občanske znanosti so namenjeni temu, da se občani vključijo raziskave in prispevajo bodisi opazovanja, ali pa so vključeni v druge dele raziskav, na primer v obdelavo podatkov ali promocijo. Občani tako dobijo aktivno vlogo, pravzaprav postanejo ključen del raziskovalnega tima.

Zakaj je sodelovanje javnosti pri varovanju ogroženih vrst tako dragoceno?

Večina ogroženih vrst je danes posredno ali neposredno ogroženih zaradi delovanja človeka - zaradi izgube življenjskega prostora, lova, nabiranja in podobno. Če je človek odgovoren za njihovo izginjanje, je tudi edini, ki lahko prispeva k njihovi rešitvi. Z leti je postalo jasno, da brez podpore in sodelovanja javnosti ne moremo varovati vrst. Ne moremo varovati nečesa, česar ne poznamo, ne razumemo in ne vzljubimo. V tem vidim ključen prispevek občanske znanosti pri varovanju ogroženih vrst.

Kaj je najpomembnejša informacija, lekcija ali znanje, ki ga ljudje dobijo, ko sodelujejo v tem projektu?

Ker je šlo za razmeroma enostaven projekt, so pri njem sodelovali tako otroci kot starejši udeleženci. Udeleženci so se izurili v prepoznavanju določene vrste - v tem primeru pomladnega jegliča - ter hkrati spoznali, da včasih majhne spremembe v zgradbi pomenijo veliko razliko za vrsto. V raziskavi so udeleženci na nekem območju pregledali po sto rastlin jegličev in prešteli, koliko od teh ima dolg pestič, ki se ga v cvetu vidi kot bunkico, in koliko jih ima kratek pestič. Ne glede na to, ali se udeleženci v takih aktivnostih naučijo nekih znanstvenih dejstev ali ne, pa se mi zdi pomembna že sama senzibilizacija javnosti glede narave in procesov v njej. Posebej mestno prebivalstvo postaja vse bolj odtujeno od narave, in s takimi majhnimi aktivnostmi lahko spodbudimo udeležence, da se vsaj za nekaj trenutkov vrnejo v naravo in pridobijo delček te neposredne izkušnje.

Kaj bi svetovali mladim, ki jih zanima botanika ali varstvo narave?

Vsem, ki jih tako ali drugače zanima narava - rastline, živali, ali drugi organizmi, priporočam vključitev v platformo iNaturalist. To je globalna spletna platforma, preko katere lahko vnašamo fotografije vrst, naj bo to iz naše okolice ali iz tujih, eksotičnih krajev. S pomogčjo hitro rastoče znanstvene in amaterske skupnosti lahko na platformi pridobimo podatke o naši fotografirani vrsti, ustvarjamo si nekakšen seznam ali album naših zabeleženih vrst, hkrati pa prispevamo neprecenljive podatke o pojavljanju vrst. S pomočjo te platforme se je močno izboljšalo poznavanje številnih skupin organizmov, pa ne samo to - nekateri srečni posamezniki so na fotografijah ovekovečili celo vrste, ki so bile do tedaj za skupnost neznane.

KAKO SE VKLJUČITI V INICIATIVO "IŠČEMO SPOMLADANSKE JEGLIČE"?

Ste vedeli, da imajo pomladanski jegliči dva tipa cvetov in se lahko razmnožujejo le, če se pelod iz enega tipa cveta prenese na pestič drugega? V naravi naj bi bilo razmerje obeh cvetov približno enako, vendar je evropska raziskava v sodelovanju z občanskimi raziskovalci pokazala, da je to razmerje ponekod porušeno, kar lahko vodi v lokalno ogroženost te rastline.

Fotografirajte cvetove pomladanskih jegličev v naravi in fotografije delite na: https://nurmenukk.ee/sl

Več

SRNA: APLIKACIJA ZA MONITORING PROSTOŽIVEČIH ŽIVALI

prof. dr. Elena Bužan, Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT

Kako projekt SRNA združuje sodelovanje občanov, znanost in varstvo prostoživečih živali?

SRNA je aplikacija občanske znanosti, ki povezuje opazovalce narave z raziskovalci. Pripravljena je v dveh različicah: za lovce in za ostale opazovalce narave. Uporabniki vnašajo opazovanja živali (ali znake prisotnosti, npr. sledi, iztrebke), raziskovalci pa podatke analizirajo in jih uporabljajo kot dopolnilo obstoječim bazam podatkov ter drugim metodam spremljanja živali (npr. fotopasti, okoljska DNA). Aplikacija podpira standardizirane vnose opazovanj, omogoča dodajanje fotografij in komentarjev ter ima ločene funkcionalnosti za lovce in druge opazovalce. Hkrati vključuje izobraževalna orodja (vodnike in foto-kviz), z namenom izboljšave znanja uporabnikov in kakovosti podatkov, kar je neposredno uporabno pri varstvu, upravljanju in sobivanju z živalmi.

Kaj se udeleženci naučijo o prostoživečih vrstah, ko zbirajo opazovanja?

Udeleženci se učijo prepoznavanja vrst prek vgrajenih določevanjskih vodnikov in foto-kviza. Pilotna evalvacija aplikacije SRNA kaže, da so uporabniki praviloma uspešni pri prepoznavanju bolj izrazitih vrst (npr. lisica, bober, nutrija, gams, kozorog, jelenjad), več težav pa imajo pri skupinah s podobnim videzom, kjer odločajo drobne razlike (npr. kune, podlasice ter šakal in volk). S pomočjo vodnikov in kviza se udeleženci naučijo, katere vrste so “težje” za določanje, na katere znake morajo biti pozorni ter kako pomembno je priložiti fotografijo ali dodati natančnejši terenski opis v pomoč raziskovalcem. Poleg tega lahko prek statistike v aplikaciji vedno spremljajo razširjenost in prisotnost posameznih vrst na zemljevidu. Nadgradnja aplikacije v letu 2026 bo omogočala tudi vnos podatkov o biološkem vzorcu, ki ga lahko prostovoljci posredujejo raziskovalcem, ter neposredno komunikacijo med raziskovalci in uporabniki aplikacije.

Kaj je bilo najbolj presenetljivo ali zanimivo pri podatkih, ki so jih zbrali uporabniki?

Zanimivo je bilo, da se vnosi opazovanj med lovci in drugimi opazovalci razlikujejo tako po vrstah kot po vzorcih poročanja. Med najpogosteje poročanimi vrstami je bila srnjad, sledijo jelenjad in divji prašič, lovci pa so razmeroma pogosto poročali tudi o gamsu in evrazijskem šakalu. Razlike so se pokazale tudi v prostorskem vzorcu (po biogeografskih regijah), v dinamiki poročanja (npr. izrazite večerne konice) ter v zamiku med srečanjem in oddajo prijave. Posebej pomembno je, da lahko SRNA dopolni druge metode spremljanja: vsaj na enem območju so lovci v obdobju 2022–2024 prek SRNA zabeležili prisotnost medveda in volka, čeprav teh vrst na istem območju niso zaznale fotopasti ali okoljska DNA.

Kaj bi sporočili vsem, ki razmišljajo, da bi se prvič vključili v projekt SRNA?

Vključitev je preprosta in vsak vnos šteje. Če niste povsem prepričani v določitev, pomagajo vgrajeni vodniki in kviz; kadar je mogoče, dodajte fotografijo, saj to poveča zanesljivost podatka. (Meta)podatke vnesite čim bolj natančno (lokacija, čas, število osebkov, morebitni komentar o vedenju ali stanju živali) in vedno brez motenja živali. S sodelovanjem prispevate k boljšemu razumevanju razširjenosti vrst (tudi redkih, zavarovanih ali invazivnih) ter k znanstveno podprtemu varstvu in upravljanju.

KAKO SE VKLJUČITI V INICIATIVO "SRNA - APLIKACIJA ZA MONITORING PROSTOŽIVEČIH ŽIVALI"?

Aplikacija SRNA omogoča beleženje prisotnosti izbranih prostoživečih vrst sesalcev in ptičev v Sloveniji. Poleg tega pa vključuje še slikovni kviz za preverjanje sposobnosti prepoznavanja sesalcev, terenski vodnik za lažje določanje živalskih vrst ter omogoča tudi komunikacijo z raziskovalci. Sodelujete lahko torej tako, da si prenesete aplikacijo in začnete vnašati opazovanja živali, kadar koli jih srečate v naravi, naj bo to med zahtevnim vzponom ali med sprehodom po gozdu!

Več

ZAŠČITA BRONASTIH SPOMENIKOV V SPREMENLJIVEM OKOLJU

doc. dr. Ana Slavec, UP FAMNIT & UP IAM / InnoRenew CoE

Kaj vas je pripeljalo do dela z občansko znanostjo?

Ko sem se začela ukvarjati z odprto znanostjo, sem spoznala nekaj raziskovalcev, ki so v svojem delu uporabljali prakse občanske znanost. Njihove izkušnje so me navdušile, zato sem te pristope preizkusila v projektu Zaščita bronastih spomenikov v grajenem okolju, kjer sem bila odgovorna za razvoj mehanizma za vključitev javnosti v varstvo kulturne dediščine.

Zakaj so fotografije in opazovanja občanskih raziskovalcev ključna za razumevanje propadanja brona?

Bronasti predmeti na prostem so izpostavljeni številnim dejavnikom, od onesnaženosti zraka do vremenskih vplivov. Zaradi tega se njihovo stanje lahko hitro spreminja, kar je samo z občasnimi terenskimi ogledi težko zanesljivo spremljati. Če bi ljudje redno dokumentirali stanje spomenikov, bi lahko na podlagi daljšega niza fotografskih opazovanj natančneje spremljali, kdaj in kje prihaja do sprememb. V času trajanja projekta nam žal ni uspelo zbrati dovolj obsežnega nabora podatkov, vendar verjamemo, da bi ob bolj množični udeležbi javnosti v prihodnosti lahko vzpostavili dragocen dolgoročen vir informacij.

Kako sodelovanje javnosti prispeva k ohranjanju kulturne dediščine?

Poleg naravnih vplivov dediščino pogosto ogroža tudi človekovo ravnanje, kar potrjujejo tudi nedavni primeri v medijih, med drugim namerno poškodovanje spomenika v Velenju. Z vključevanjem javnosti v spremljanje in dokumentiranje dediščine krepimo občutek pripadnosti, skrbi in odgovornosti do prostora. Zato verjamem, da lahko aktivno ukvarjanje ljudi z dediščino pomembno prispeva k zmanjšanju pojavov vandalizma ter dolgoročno zmanjša ranljivost spomenikov v zunanjem okolju.

Kakšno sporočilo bi ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti namenili tistim, ki razmišljajo o raziskovalni poti ali sodelovanju v znanstvenih projektih?

V zadnjih letih opažamo, da zaupanje v znanost ni več samoumevno. Zaradi hitrega širjenja dezinformacij se povečuje razkorak med znanstveno skupnostjo in javnostjo. Ravno zato ima občanska znanost tako dragoceno vlogo. Omogoča nam, da ljudem približamo, kako znanje dejansko nastaja, ter zakaj je pomembno kritično presojati informacije, preverjati vire in razumeti procese raziskovanja.

Z vključevanjem javnosti v zbiranje podatkov in opazovanje sveta okoli nas poudarjamo, da znanost ni zaprta skupina izbrancev, temveč odprt proces, ki temelji na vprašanjih, dvomu, preverjanju in sodelovanju. Vsak, ki zna opazovati, razmišljati in postavljati vprašanja, že nosi v sebi del potenciala znanstvenika. To pa so kompetence, ki jih danes potrebujemo bolj kot kadarkoli.

KAKO SE VKLJUČITI V INICIATIVO "ZAŠČITA BRONASTIH SPOMENIKOV V SPREMENLJIVEM OKOLJU"?

Bronasti spomeniki razvijejo različno patino glede na uporabljene snovi, deževnico in druge okoljske dejavnike. Za ohranitev teh spomenikov prihodnjim generacijam je ključno, da razumemo procese razgradnje materiala. Z zbiranjem fotografij občanskih raziskovalcev lahko znanstveniki in restavratorji bolje razumejo obrabo brona in se odločijo za najprimernejšo metodo za ohranitev in zaščito kulturne dediščine. Sodelujete lahko torej z oddajo fotografije na spodnji spletni strani.

Več

sreda, 11. februar 2026 Dr. Nina Chiarelli: Prirejanja v grafih, od stabilnih porok do cvetenja

Naslednje predavanje Famnitovih izletov v matematično vesolje z naslovom Prirejanja v grafih: od stabilnih porok do cvetenja bo izvedla dr. Nina Chiarelli (UP FAMNIT in UP IAM) v sredo, 18. februarja 2026, ob 16.00 v Veliki predavalnici 3 na UP FAMNIT in ZOOM povezavi.

O predavanju:

Recimo, da imamo 6 daril, ki bi jih radi razdelili med 5 prijateljev. Ali lahko podarimo eno darilo vsakemu prijatelju tako, da bo vsak dobil nekaj, česar bo vesel? To je primer problema, pri katerem nam lahko pomagajo prirejanja, če ga modeliramo z grafov. Na predavanju si bomo pogledali, kaj je graf, kaj je prirejanje v grafu, kako ga lahko učinkovito poiščemo (če sploh obstaja) in še nekatere druge probleme, ki jih lahko rešimo z uporabo prirejanj.

O predavateljici:

Nina Chiarelli je leta 2011 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Kopru s področja matematike in računalništva in leta 2016 doktorirala na UP FAMNIT s področja matematičnih znanosti. Od leta 2014 je zaposlena na UP FAMNIT, sprva kot asistentka in nato kot docentka. Od leta 2017 je zaposlena tudi na UP IAM kot raziskovalka. Raziskovalno se ukvarja z diskretno matematiko s poudarkom na teoriji grafov.

sreda, 11. februar 2026 130 let od rojstva zamolčanega slovenskega matematika

11. februarja 2026 je na UP FAMNIT v Kopru potekala okrogla miza ob izidu prostodostopne elektronske izdaje knjige Življenjska pot matematika Iva Laha <em>avtorja Janeza Mulca ter ob izdaji priložnostne poštne znamke Ivo Lah – 130 let rojstva, ki jo je konec januarja izdala Pošta Slovenije.

Udeleženci okrogle mize so osvetlili življenje in delo Iva Laha (1896–1979), slovenskega matematika, aktuarja, statistika in demografa, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval razvoj matematičnih in aktuarskih ved v širšem srednjeevropskem prostoru.

Delo in predvsem življenje Iva Laha je v knjigi, ki je izšla konec leta 2023, opisal Janez Mulec starejši. Prof. dr. Tomaž Pisanski se je zavzel, da jo je Univerza na Primorskem izdala tudi v prostodostopni elektronski obliki.

Dogodek je vodila dr. Simona Kustec, glavna urednica Založbe Univerze na Primorskem. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Janez Komelj, dr. Tomaž Pisanski in dr. Janez Mulec, ki so iz različnih strokovnih perspektiv osvetlili pomen Lahovega dela in njegov vpliv na današnje raziskave v matematiki, aktuarski znanosti in statistiki.

O Ivu Lahu

Ivo Lah se je rodil leta 1896 v Štrukljevi vasi, študiral pa na Dunaju in v Zagrebu. Že v zgodnjem obdobju kariere se je uveljavil kot eden vodilnih aktuarjev na Balkanu. Med letoma 1937 in 1940 je v Ljubljani izdajal prvo znanstveno revijo z aktuarsko in matematično vsebino, Glasnik Udruženja aktuara Kraljevine Jugoslavije, v kateri so bili objavljeni tudi prispevki v slovenskem jeziku, kar je pomembno prispevalo k razvoju strokovne terminologije.

Leta 1942 je objavil prve tablice umrljivosti, po drugi svetovni vojni pa trijezično monografijo Računske osnovice životnog osiguranja (1947), ki je služila kot strokovna podlaga pri pogajanjih o vojnih reparacijah; kot član jugoslovanske državne delegacije se je udeležil pogajanj v Rimu. Leta 1954 je uvedel števila, ki so bila kmalu poimenovana po njem – Lahova števila. Ta povezujejo naraščajoče in padajoče potence ter skupaj s Stirlingovimi števili tvorijo pomembno strukturo v diskretni matematiki. Čeprav so nastala v okviru aktuarskih raziskav, so hitro našla mesto v sodobni matematiki in so še danes predmet raziskav.

Kljub znanstveni teži njegovih prispevkov je bil Ivo Lah dolga desetletja spregledan. Šele leta 2002 je postalo splošno znano, da je avtor Lahovih števil Slovenec. Skrivnost sta razvozlala matematika Tomaž Pisanski in Marko Petkovšek. Njegovo strokovno in osebno pot je zaznamovala tudi povojna stigma, saj se v marsičem ni strinjal z družbeno ureditvijo nekdanje Jugoslavije in je bil po koncu druge svetovne vojne neupravičeno kaznovan z izgubo volilne pravice.

torek, 10. februar 2026 UP del Slovenske tovarne umetne inteligence

Dne 9. februarja 2026, je v Ljubljani potekala uradna otvoritev projekta Slovenske tovarne umetne inteligence – SLAIF (angl. Slovenian AI Factory). Dogodek, ki je združil najvišje predstavnike vlade RS, Evropske komisije, konzorcija SLAIF in gospodarstva, je naznanil začetek ene najpomembnejših nacionalnih pobud Slovenije na področju umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva.

Navzoče so uvodoma nagovorili direktor Instituta Jožef Stefan Jure Cizelj, direktor Instituta informacijskih znanosti (IZUM) Aleš Bošnjak, vodja Predstavništva Evropske komisije dr. Jerneja Jug Jerše, predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob ter tehnični koordinator projekta SLAIF Sašo Džerovski.

Nova Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), ki naj bi predvidoma leta 2027 nadomestila trenutni sistem EuroHPC Vega, predstavlja novo infrastrukturo za umetno inteligenco. Tehnični koordinator projekta Sašo Džerovski pojasnjuje, da so države v 20. stoletju gradile ceste in elektroenergetska omrežja, v 21. stoletju pa morajo razmišljati o gradnji infrastrukture za umetno inteligenco. S projektom SLAIF Slovenija ne bo le uporabnica umetne inteligence, temveč tudi aktiven deležnik evropske tehnološke suverenosti in globalne konkurenčnosti.

Namen SLAIF je med drugim tudi s skupno infrastrukturo poenotiti ekosistem umetne inteligence ter z enostavnim dostopom, prilagojeno podporo in ustreznimi orodji povezati akademske, industrijske in javne akterje ter omogočiti uporabo tudi malim in srednje velikim podjetjem.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je pri tem poudaril: »Vzpostaviti moramo pogoje za izkoriščanje znanja strokovnjakov in ga prenesti v gospodarstvo. To vidim kot eno največjih prednosti novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence. Prav novi superračunalnik ne bo namenjen zgolj znanstvenikom, temveč bo dostopen tudi drugim, pri čemer bosta v ospredju industrija in gospodarstvo«. Premier je omenil tudi, da vlada razmišlja o dostopu za državljane in državljanke, s čimer bi vzpostavili nacionalno platformo generativne umetne inteligence, nameščene v SLAIF.

O projektu, pri katerem sodeluje Univerza na Primorskem (UP) skupaj s članico Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT), je spregovoril tudi vodja projekta prof. dr. Marko Tkalčič. Čeprav ob tej priložnosti ni bil prisoten, je podal naslednjo izjavo: »Najnaprednejše oblike umetne inteligence danes niso več mogoče brez visoko-zmogljive računske infrastrukture (ang. High-performance Computing, HPC). Dostop do takšne infrastrukture pa je praviloma omejen na največje globalne akterje. Projekt SLAIF to logiko obrača: z vzpostavitvijo nacionalne tovarne umetne inteligence (Slovenian AI Factory - SLAIF) odpira dostop do HPC-podprte umetne inteligence raziskovalcem, podjetjem, zagonskim podjetjem in javni upravi ter se hkrati aktivno umešča v evropski prostor AI Factories in EuroHPC. Ključni poudarek projekta niso le raziskave, temveč sistematična uporaba umetne inteligence, ki teče na superračunalniški infrastrukturi. To bo izvedeno prek izobraževanj, podpore uporabnikom in konkretnih primerov uporabe. Na Univerzi na Primorskem smo ponosni, da kot del tega konzorcija prispevamo k temu, da HPC-podprta umetna inteligenca postaja dostopna in uporabna širši skupnosti, ne le tehnološki eliti." Dogodka so se s strani Univerze na Primorskem udeležili prorektor za internacionalizacijo prof. dr. Michaël Mrissa, prof. dr. Jernej Vičič z UP FAMNIT ter študentka UP FAMNIT Nataša Miletić.

Storitve projekta SLAIF bodo naslovile štiri ključna področja slovenskega gospodarstva: zeleni prehod, zdravje in biotehnologijo, digitalno družbo ter umetno inteligenco v znanosti. Rezultati projekta, ki bodo nastali v sodelovanju z raziskovalnimi inštituti, bolnišnicami, malimi in srednjimi podjetji ter vladnimi organi, bodo pokazali vplive na področjih, kot so natančno kmetijstvo, medicinska diagnostika, pametni energetski sistemi ter druga znanstvena odkritja.

Projekt SLAIF v okviru pobude, ki trenutno šteje že trinajst tovarn v Evropi, financirajo Republika Slovenija (Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije), Skupno podjetje EuroHPC ter Evropska komisija.

Koordinator SLAIF projekta je Inštitut informacijskih znanosti. Med partnerske institucije pa poleg Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, sodelujejo še Inštitut Jožef Stefan, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za informacijske študije Univerze v Novem mestu, Univerza v Novi Gorici, Gospodarska zbornica Slovenije ter Tehnološki park Ljubljana.

torek, 10. februar 2026 Biološki večer: Raziskave hrustančnic v Jadranu: izkušnje iz Slovenije (Elasmobranch research in the Adriatic; experiences from Slovenia)

Vabljeni na naslednji Biološki večer z naslovom Raziskave hrustančnic v Jadranu: izkušnje iz Slovenije (Elasmobranch research in the Adriatic; experiences from Slovenia), ki ga bo izvedel Prof. dr. Lovrenc Lipej, v sredo, 18. februar 2026, ob 19.00, ZOOM in v živo v predavalnici Epsilon (Kampus Livade Izola).

O predavanju:

O predavatelju:

Prof. dr. Lovrenc Lipej je zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu. Vodil je veliko različnih projektov, od tistih, povezanih z evropsko vodno direktivo (2005-2006), do raznih aplikativnih projektov raziskav morske biodiverzitete. Objavil je približno 200 znanstvenih prispevkov, med drugim tudi nekatere strokovne in znanstvene monografije. Ukvarja se z raziskovanjem morske biodiverzitete s posebnim poudarkom na obrežno ribjo združbo, ki jo raziskuje v Tržaškem zalivu in v Velikem jezeru na otoku Mljetu, pri čemer uporablja nedestruktivne podvodne metode vzorčenja. Njegova ožja specialnost je raziskovanje procesov bioinvazije in tropikalizacije, še posebej ljube pa so mu raziskave morskih psov in drugih hrustančnic. Je soustanovitelj sredozemske skupine za raziskave morskih psov (Mediterranean Shark Research Group). Lovrenc Lipej je redni profesor za ekologijo in predava na univerzah v Mariboru, Ljubljani in Kopru in na Podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Več kot 30 let ureja znanstveno revijo Annales za istrske in mediteranske študije. V časopisu Primorske novice ima svojo redno kolumno o slovenski, jadranski in sredozemski biodiverziteti. Prejel je več priznanj, med drugimi Zeijevo nagrado za izjemne dosežke (2020), bronasto plaketo Slovenske Potapljaške zveze (2013) za srebrno plaketo Slovenske Potapljaške zveze (2023).

ponedeljek, 9. februar 2026 Uspešno zaključena konferenca projektov B-RIN in MARiNKA

V petek, 6. februarja 2026, je na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) potekala zaključna konferenca projektov B-RIN – (Razvoj temeljnih vsebin in znanj RIN v vrtcih in osnovni šoli) in MARiNKA (Mladostniki s temeljnimi znanji RIN so Kreatorji prihodnosti). Dogodek, ki je pritegnil 110 udeležencev, je povezal sodelujoče na projektu iz UP FAMNIT, UP Pedagoške fakultete, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani s številnimi strokovnimi delavci vrtcev in osnovnih šol iz vse Slovenije.

Udeležence konference sta v uvodnem delu pozdravili prorektorica za študijske zadeve Univerze na Primorskem, prof. dr. Tina Štemberger, predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter vodja obeh projektov, prof. dr. Sonja Čotar Konrad , pri čemer so vsi poudarili pomen razvoja in implementacije temeljnih vsebin računalništva in informatike (RIN) v celotni vertikali vzgojno-izobraževalnega sistema. Pri tem je prof. dr. Sonja Čotar Konrad poudarila: »Gre za temeljne vsebine, ki jih danes potrebuje vsak posameznik, ne le programer . V teh treh letih usposabljanja so otroci pridobili več samozavesti, postali so bolj suvereni pri delu v razredu. Pomemben doprinos projekta je tudi učeča se skupnost , ki smo jo vsi sodelujoči ustvarili. Skupaj smo premagovali izzive, ki so nas tesno povezali. Takšna učeča se skupnost je razlog, ki zagotavlja trajnost projekta ter spodbuja nadaljnji razvoj šol in vrtcev tudi na drugih področjih.«

Otroci potrebujejo več znanja o delovanju umetne inteligence

Konferenca se je nadaljevala z dvema plenarnima predavanjema, v katerem je Prof. dr. Tim Bell z Univerze v Canterburyju (Aotearoa) osvetlil koncept računalniškega mišljenja, ki se vse pogosteje pojavlja v nacionalnih kurikulumih. Posebno pozornost je namenil vprašanju, kako mlajšim učencem približati računalniško mišljenje na smiseln in dostopen način, pri čemer je izpostavil pristop računalništvo brez računalnika (Computer Science Unplugged) ter njegovo povezavo z računalniškim programiranjem in širšim razumevanjem pojma računalništva.

Drugo plenarno predavanje z naslovom Človek v središču: tehnologija in prihodnost izobraževanja, je izvedel prof. dr. Ernest Ženko (UP FHŠ), pri čemer je poudaril je, da tehnologija v izobraževanju ni nevtralno orodje, temveč dejavnik, ki preoblikuje načine učenja, poučevanja in razumevanja sveta. Dejal je: »Pred desetletji je pouk računalništva pomenil poznavanje osnov tehnologije, znanja programiranja in algoritmičnega razmišljanja, kar pomeni prenašanje konkretnih problemov v način razmišljanja, ki omogoča njihovo reševanje. To je nekaj kar današnje generacije recimo nimajo. Vzemimo samo primer raziskave iz Velike Britanije, ki je pokazala, da večina najstnikov meni, da umetna inteligenca razmišlja.. Do takšnih napačnih predstav o umetni inteligenci ne bi prihajalo, če bi imeli več znanja že v osnovnih šolah. Takšne vsebine otrokom pomagajo razumeti svet, v katerem živijo in ključno je, da vedo na primer, kako delujejo sistemi, ki jim na družbenih omrežjih predlagajo prijatelje ali pa kako sistemi zbirajo njihove podatke.«

Dobre prakse vrtcev in osnovnih šol iz različnih koncev Slovenije

Popoldanski del dneva je bil namenjen predstavitvi primerov dobrih praks sodelujočih vrtcev in osnovnih šol iz različnih koncev Slovenije. V vrtcih so temeljne vsebine računalništva otrokom približevali v sklopu pristopa učenja računalništva brez uporabe računalnika, ki je pomenilo učenje računalniških procesov razmišljanja s pomočjo igre, gibanja, kuhanja in drugih aktivnosti.

Ravnateljica Vrtca Koper Alenka Rušt je izpostavila: »Otrokom smo v okviru projekta približali nekoliko zahtevnejšo temo za predšolsko obdobje – varnost gesel in pomen varovanja osebnih podatkov. Na ta način smo jih želeli postopoma pripraviti na pasti sodobnega računalništva, interneta in globalizacije, saj opažamo, da otroci že v vrtcu pogosto uporabljajo digitalne naprave in na njih preživijo veliko časa. Skupaj s sodelavkami smo zato pripravile zanimivo in prilagojeno igro. Temelji na zgodbi o deklici, ki izgubi svojega medvedka, ker je razkrila geslo, pri čemer je vsebina predstavljena na otrokom razumljiv in primeren način. Veseli smo, da lahko tudi zahtevnejše teme otrokom približamo tako, da jih razumejo.

Primer dobre prakse poučevanja programiranja je predstavila Osnovna šola dr. Josipa Plemlja Bled. Učenci so se osnov programiranja učili z uporabo lego kock in animacije v programu Stop Motion. Aleksandra Frelih s tamkajšnje osnovne šole je pojasnila: »To je bil za nas zmagovalen primer. Otroci so bili nad dejavnostjo navdušeni. Osredotočili smo se na razumevanje algoritmov, saj smo želeli, da učenci spoznajo celoten proces nastajanja videa – od prvega do zadnjega koraka. Spoznali so, da obstaja določeno zaporedje korakov, ki mu je treba slediti, ter prepoznali, kje lahko pri ustvarjanju pride do napak.«

Pogled v prihodnost

Uspeh projektov B-RIN in MARiNKA priznava tudi Radovan Kranjc, svetovalec Zavoda RS za šolstvo, ki na tem področju napoveduje novost za sedmošolce. Pojasnjuje: »Dejansko sledimo temu, kar je predvideno v šolskem sistemu. V tem trenutku vemo, da bo leta 2028 začel veljati nov predmet, Informatika in digitalne tehnologije, in smo ravno v fazi pripravljanja smernic za PKK - za komisijo, ki bo izdelala učni načrt in ravno razmišljamo, katere vsebine dati v ta predmet, ki je žal samo 35 urni. Torej eno uro na teden v enem šolskem letu, v sedem razredu bodo čisto vsi učenci slišali nekaj drobcev iz tega področja, ki je pomemben za temeljna znanja računalništva in informatike.«

Konferenca se je zaključila s sklepnimi mislimi, v katerih so sodelujoči poudarili pomen povezovanja raziskovalnega, pedagoškega in praktičnega dela ter dolgoročne vizije razvoja računalništva in informatike v slovenskem izobraževalnem prostoru. Zaključna konferenca je tako potrdila, da projekta B-RIN in MARiNKA predstavljata pomemben korak k sistematičnemu, kakovostnemu in na učenca osredinjenemu poučevanju temeljnih vsebin RIN.

Konzorcijski partnerji projektov B-RIN so Vrtec Mavrica Brežice, Vrtec Jelka, Javni vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Koper, OŠ in vrtec Ankaran, OŠ Solkan in vrtec Solkan, OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in Vrtec Polhek, OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, OŠ Vojke Šmuc Izola

Konzorcijski partnerji projekta MARiNKA pa UL FRI, OŠ Trzin, OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, OŠ 8 talcev Logatec, OŠ Staneta Žagarja Kranj, OŠ n.h. Maksa Pečarja, OŠ Vojke Šmuc Izola, OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, OŠ Janeza Puharja Kranj, OŠ Elvire Vatovec Prade

ponedeljek, 9. februar 2026 Javni poziv za podelitev nagrad in priznanj Alumni UP v letu 2026

Alumni klub Univerze na Primorskem (v nadaljevanju Alumni UP) predstavlja mrežo Alumni klubov posameznih pedagoških članic (fakultet) Univerze na Primorskem, katerega namen je ohranjanje stika z in med diplomanti, organizacija izobraževanj, znanstvenih in drugih strokovnih dogodkov, podpora odličnosti v raziskovanju ter krepitev identitete in občutka pripadnosti skupnosti diplomantov Univerze na Primorskem. Več informacij o samem delovanju Alumni UP, včlanitvi, aktivnostih in ugodnostih za člane si lahko preberete na spletni strani: https://www.upr.si/si/up--okolje/alumni-up/.

Univerza na Primorskem razpisuje Javni poziv za podelitev nagrad in priznanj Alumni UP z namenom krepitve identitete in pripadnosti skupnosti Alumni UP.

VRSTE RAZPISANIH NAGRAD IN PRIZNANJ

Nagrada Alumni UP za odličnost

Nagrado Alumni UP za odličnost prejme diplomant Univerze na Primorskem (v nadaljevanju: UP), član Alumni UP, za izjemne karierne dosežke ali izjemno človekoljubno dejavnost ali dosežke na kulturnem ali športnem področju oziroma se je kandidat kako drugače uveljavil kot voditelj ali vzornik na enem ali več področjih svojega delovanja. Kandidat je v vseh navedenih primerih s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.

Nagrada Alumni UP za izjemne dosežke na strokovnem področju

Nagrado Alumni UP za izjemne dosežke na strokovnem področju prejme diplomant UP, član Alumni UP, ki je s svojim delom dosegel izjemen uspeh v svoji strokovni skupnosti in/ali pomembno prispeval k razvoju stroke. Kandidat je s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.

Nagrada Alumni UP »Mladi UP«

Nagrado Alumni UP »Mladi UP« prejme diplomant UP, član Alumni UP, ki je študij na UP zaključil v preteklih petih (5) letih ter izkazal posebno prodornost na svojem strokovnem področju in/ali predanost služenju skupnosti, javnosti ali človekoljubju ter v tem obdobju dosegel pomembne karierne, znanstveno-raziskovalne ali druge strokovne dosežke. Kandidat je s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.

Priznanje »Patron Alumni UP«

Priznanje »Patron Alumni UP« prejme podpornik Alumni UP za pomemben prispevek k razvoju in delovanju skupnosti Alumni UP. Priznanje ni vezano na članstvo v Alumni UP in ga lahko prejmejo pravne ali fizične osebe.

POSTOPEK ODDAJE PREDLOGOV KANDIDATOV IN POGOJI ZA PODELITEV NAGRAD

Predloge kandidatov za nagrade lahko predložijo:

organi Alumni UP;
član ali skupina članov Alumni UP.

V imenu skupine članov, naj predlog odda predstavnik skupine.

Predloge kandidatov za priznanja lahko predložijo:

organi Alumni UP;
član ali skupina članov Alumni UP;
dekani članic UP, direktorji članic UP in vodstvo UP.

V imenu skupine članov, naj predlog odda predstavnik skupine.

Posameznik ne more predlagati samega sebe. Predsednik Alumni UP kot član Komisije z glasovalno pravico predlogov kandidatov ne more podajati. Člani Komisije z glasovalno pravico v letu podeljevanja nagrad predlogov kandidatov ne morejo podajati.

Kandidati za nagrade morajo izpolnjevati sledeča pogoja:

zaključen podiplomski ali dodiplomski študij na UP ali študijski program za izpopolnjevanje na UP ter
članstvo v Alumni UP.

Način oddaje predloga: preko e-obrazca, ki je dostopen: TUKAJ

V e-obrazec je potrebno vnesti sledeče podatke:

kategorijo nagrade in priznanja,
ime, priimek in e-pošto predlagatelja oz. predstavnika predlagateljev,
ime, priimek in e-pošto v primeru kandidata za nagrado,
naziv organizacije in ime in priimek odgovorne osebe v primeru kandidata za priznanje,
utemeljitev predloga z navedbo razloga za predlaganje kandidata (do 450 besed), kratkim opisom dosežkov kandidata.

Utemeljitev oddano preko spletnega obrazca podkrepite z:

(1) ustreznimi dokazili (npr. priporočila, seznam objavljenih del, ali drugi dokumenti, iz katerih so razvidni dosežki in prispevki kandidata) in
(2) soglasjem kandidata (soglasje TUKAJ ), ki jih pošljete na e-poštni naslov: alumni@upr.si.

Rok za oddajo predloga: 8. 3. 2026

Rok za izbor kandidatov: 22. 3. 2026

POSTOPEK IZBORA

Komisija za izbiro kandidatov za nagrade in priznanja (v nadaljevanju: Komisija), ki jo imenuje rektor na predlog članic UP pregleda in obravnava vse predloge za nagrade in priznanja prejete v razpisanem roku. Če Komisija ugotovi, da je predlog za podelitev priznanja ali nagrade formalno nepopoln ali neustrezno sestavljen, pozove predlagatelja, da dopolni dokumentacijo, in sicer v roku treh (3) dni.

Komisija ob vsakoletnem javnem pozivu sprejme Merila za izbor prejemnikov nagrad in priznanj Alumni UP. Komisija lahko zaprosi za dodatno mnenje ustreznega področnega strokovnjaka, zaposlenega na UP, ali strokovnjaka iz prakse.

Komisija si pridržuje pravico do menjave vrste nagrade ob soglasju kandidata, če Komisija meni, da je za predlaganega kandidata primernejša druga vrsta nagrade ali priznanja, ki so opredeljeni v 2. členu tega pravilnika. Komisija izbiro kandidatov za prejem nagrad in priznanj posreduje v potrditev rektorju UP.

PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ

Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno. Alumni UP lahko podeli največ eno nagrado vsake vrste in največ tri priznanja letno. Izjemoma se v določenem letu ne podeli določenega priznanja ali nagrade oz. se podeli manjše število priznanj in nagrad, kot je predvideno, če ni podanih predlogov ali če podani predlogi ne izpolnjujejo zahtev.

Pravne ali fizične osebe lahko prejmejo nagrado ali priznanje samo enkrat za isto vrsto.

Nagrade in priznanja podeljuje predsednik Alumni UP na osrednjem dogodku v Tednu Alumni UP. V letu 2026 bo podelitev potekala 17. 4. 2026, v prostorih Univerze na Primorskem v Kopru.

Več informacij:

ALUMNI PISARNA UP

E-naslov: alumni@upr.si

ponedeljek, 9. februar 2026 Javni poziv za pridobitev štipendije iz Štipendijskega sklada UP v študijskem letu 2026/2027

Univerza na Primorskem vabi vse, ki se vpisujejo v študijske programe fakultet: UP Fakultete za humanistične študije, UP Fakultete za management, UP Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP Pedagoške fakultete, UP Fakultete za turistične študije - Turistica, UP Fakultete za vede o zdravju in izpolnjujejo pogoje k prijavi na Javni poziv za pridobitev štipendije iz Štipendijskega sklada Univerze na Primorskem v študijskem letu 2026/2027 .

Štipendijski sklad Univerze na Primorskem (v nadaljevanju sklad) temelji na partnerstvu med Univerzo na Primorskem (v nadaljevanju UP), občinami in gospodarstvom. Namenjen je nagrajevanju in spodbujanju najboljših študentov UP, navezovanju stikov študentov z delodajalci že v času študija in zagotavljanju večjih možnosti za zaposlitev študentov takoj, ko zaključijo študij. Cilj sklada je obenem spodbuda vseh študentov UP k čim boljšim študijskim uspehom.

Na javni poziv se lahko prijavijo:

kandidati za vpis v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP in
študenti, ki bodo v študijskem letu 2026/2027 vpisani v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP,
višina štipendije za študijsko leto 2026/2027 znaša najmanj 2.200,00 EUR!

V primeru, da štipendije podeli UP, znaša štipendija 2.200,00 EUR na študijsko leto. V kolikor obstaja interes, se lahko podelijo tudi višje štipendije, in sicer:

za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 80 do 89 točk, lahko štipendija znaša do 330,00 EUR/mesec oziroma do 3.300,00 EUR na študijsko leto;
za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 90 do 100 točk, lahko štipendija znaša do 550,00 EUR/mesec oziroma do 5.500,00 EUR na študijsko leto;
za doktorske študente lahko štipendija znaša do 1.200,00 EUR/mesec oziroma do 12.000,00 EUR na študijsko leto.

Pogodbe o štipendiranju so običajno tripartitne, sklenjene med UP, partnerji sklada (delodajalci) ter študenti. V primeru, da partner sklada (vlagatelj) ponuja študentu (prejemniku štipendije) tudi zaposlitev, ima študent s podpisom pogodbe možnost, da se po zaključenem izobraževanju zaposli pri vlagatelju vsaj za toliko časa, kot je prejemal štipendijo.

Rok za oddajo: 15. september 2026. E-vloga je oddana pravočasno, če je oddana od6. februarja 2026 do vključno 15. septembra 2026.

Na spletni strani Kariernega centra Univerze na Primorskem (KC UP), najdete vse podrobnosti in besedilo razpisa: Štipendijski sklad UP 2026/2027 - JAVNI POZIV

Za več informacij:

Karierni center Univerze na Primorskem

Titov trg 4, 6000 Koper, Slovenija

Tel.: +386 5 611 75 60

E-pošta: kariernicenter@upr.si

Javni poziv za pridobitev štipendije - 2026/2027

JP za pridobitev stipendije na UP za leto 2026-2027.pdf (335kb)

Public call UP Scholarship Find 2026-2027.pdf (352kb)

ponedeljek, 9. februar 2026 Vabljeni k ogledu 1. posnetka Famnitovih izletov v matematično vesolje

Prvo predavanje Famnitovih izletov v matematično vesolje je izvedel Dr. Balázs Dávid, InnoRenew CoE, UP FAMNIT in UP IAM z naslovom The role of dice in world domination - a case study of Risk: the board game. Predavanje je potekalo v živo in prek zoom povezave.

Namizne igre so bile skozi zgodovino človeštva sestavni del različnih kultur in družb, teorija in strategije tradicionalnih iger, kot sta šah in go, pa so že dolgo predmet preučevanja in analize. V tem predavanju smo raziskali matematične mehanizme, ki stojijo za precej novejšo namizno igro — čeprav po sodobnih merilih že klasiko — igro Risk. Prikazali smo, kako lahko predstavimo stanja igre in kako je mogoče prehode med temi stanji opisati s pomočjo teorije verjetnosti, natančneje Markovih verig.

Balázs Dávid je leta 2018 na Univerzi v Szegedu na Madžarskem doktoriral iz računalništva. Njegova raziskovalna področja vključujejo kombinatorično optimizacijo, matematično programiranje in razvoj algoritmov, zlasti na področju javnega prometa in logistike. Njegov glavni raziskovalni interes je modeliranje in optimizacija problemov, ki izhajajo iz resničnih industrijskih aplikacij. Trenutno je docent na InnoRenew CoE, UP IAM in UP FAMNIT.

petek, 6. februar 2026 RAZPIS ZA TUTORJE ŠTUDENTE

Dragi študenti UP,

vabimo vas, da se (ponovno) prijavite za tutorje. V ta namen razpisujemo mesta za:

za tutorje,
za tutorje za tuje študente.

Študentsko tutorstvo je namenjeno predvsem študentom prvega letnika, ki se znajdejo v novem življenjskem in izobraževalnem okolju in jim tutorji študentje, ki so študenti višjih letnikov, pomagajo s posredovanjem pomembnih informacij in integracijo v študijsko okolje.

Tutorji za tuje študente novincem, ki pridejo v Slovenijo na izmenjavo ali redni študij, nudijo podporo pri integraciji v novo okolje, pri administrativnih zadevah in jezikovnih barierah.

Prijave potekajo online, motivacijsko pismo naložite v prijavni obrazec: »prijava za tutorja«

Razpis za tutorje najdete tukaj. Uvodno usposabljanje je organizirano v mesecu novembru in maju.

Urejenost in delovanje tutorskega sistema ureja Pravilnik o tutorskem sistemu na Univerzi na Primorskem.

Študenti se lahko prijavijo tudi preko obrazca Prijava na razpis in v tem primeru izpolnjen obrazec skupaj z motivacijskim pismom oddajo v referatu za študente matične fakultete.

Tutorji študenti do 30. septembra oddajo Poročilo o opravljenem delu koordinatorju tutorjev študentov fakultete. Poročilo o delu je podlaga za pridobitev ECTS kreditnih točk in potrdila. Meseca novembra se tutorjem študentom podeli priznanje za opravljeno delo v preteklem študijskem letu.

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na petra.majcen@upr.si ali pri koordinatorjih fakultete:

UP FAMNIT

Miha Rupar

famnit.tutor@upr.si

dr. Vesna Posavčević

vesna.jug@upr.si

petek, 6. februar 2026 Nov doktor znanosti, Lei Han

Včeraj, 5. 2. 2026, smo na UP FAMNIT pozdravili še enega doktorja znanosti.

Lei Han, študent doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Viscoelastic properties of thermo-hydro-mechanically (THM) densfied wood (Visokoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko obdelanega lesa), pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom prof. dr. Dicka Sanberga.

Novemu doktorju znanosti iskreno čestitamo in mu želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

petek, 6. februar 2026 Obvestilo o izvedbi razpisa za podporo prijavam na ERC Starting Grant

UP FAMNIT in UP IAM sta uzpešno izvedli interni razpis za podporo raziskovalcem pri pripravi in oddaji prijav na razpis ERC Starting Grant, ki je bil objavljen dne 17.11.2025.

Na razpis je skupno prispelo 9 prijav .
Prijavitelji (navedeni po abecednem vrstnem redu) so:

Mohammad Derikvand - Self-healing of micro-cracks in timber structures
Blas Fernández - Investigation, Discovery, and Exploration of Distance-Biregular Graphs
Tilen Genov - Model-Informed Research for Rare and Overlooked Species
Pascal Golin - Graph induced minor structure theory through the lens of coarse graph theory
Giusy Monzillo - Synchronization and separation: From finite automata to association schemes
Aleksander Simonič - Explicit zero density estimates for L-functions
Ana Slavec - Citizen Science as a Driver for Advancing Statistical Literacy
Aleksandar Tošić - The Artificial Mirror of Society for Scientific Understanding and Forecasting
Maheshya Weerasighe - Adaptive Multi-Route Memory Scaffolding for Cognitive Resilience in Extended Reality

Vse prijave so bile popolne in oddane pravočasno. Prijave je obravnavala in ocenila interna strokovna komisija. Na podlagi vsebinske presoje raziskovalne odličnosti, potenciala prijaviteljev ter kakovosti predlaganih raziskovalnih projektov je komisija sprejela naslednjo odločitev:

6 prijav je bilo ocenjenih z oceno A (odličen potencial) in so upravičene do sofinanciranja v višini 5.000 EUR;
3 prijave so bile ocenjene z oceno B (zelo dober potencial) in so upravičene do sofinanciranja v višini 2.000 EUR.

Izbranim prijaviteljem čestitamo in jim želimo veliko uspeha na ERC Starting Grant razpisu.

četrtek, 5. februar 2026 Nov doktor znanosti, Aljaž Kosmač

Danes, 5. 2. 2026, smo na UP FAMNIT pozdravili še enega doktorja znanosti.

Aljaž Kosmač, študent doktorskega študijskega programa Matematične znanosti (izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom On smooth spline spaces and isogeometric methods for solving high-order partial differential equations over multi-patch domains (O prostorih gladkih zlepkov in izogeometričnih metodah za reševanje parcialnih diferencialnih enačb višjih redov nad večdelnimi domenami), pod mentorstvom prof. dr. Vita Vitriha.

Novemu doktorju znanosti iskreno čestitamo in mu želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

torek, 3. februar 2026 Nova doktorica znanosti, Lea Primožič

Danes, 3. 2. 2026, smo na UP FAMNIT pozdravili še eno doktorico znanosti.

Lea Primožič, študentka doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Sustainability-focused communication about the built environment: improving practices and impacts (Komuniciranje o grajenem okolju, usmerjeno v trajnostni razvoj: izboljšanje praks in učinkov), pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom doc. dr. Roka Prislana.

Novi doktorici znanosti iskreno čestitamo in ji želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

torek, 3. februar 2026 20. obletnica nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«

Letošnje leto je v znamenju 20. letnice nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«. V sklopu obeležitve tega jubileja bosta do marca 2026 organizirana dva dogodka.

Dogodek 1

OKROGLA MIZA: Pogled v prihodnost – Karierne možnosti in delovne možnosti žensk v znanosti,

ki bo v torek, 10. februarja 2026, ob 13. uri, v Atriju ZRC SAZU.

Dogodek 2

Slavnostna podelitev priznanj nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, ki bo v sredo, 4. marca 2026, ob 18. uri, na Ljubljanskem gradu.

Vabljeni!

torek, 3. februar 2026 Vabilo – Poletna šola Alpine Europe 2026 v Sloveniji

Od 15. do 28. junija 2026 bo Univerza na Primorskem gostila že 4. poletno šolo Alpine Europe: Innovation in the Circular Economy, ki bo potekala v Sloveniji.

Poletna šola bo potekala v angleščini v gozdnatem okolju Slovenije. Vodila jo bo mednarodna ekipa iz Evrope in ZDA. Udeleženci bodo skozi predavanja, terenske obiske in praktične primere raziskovali celotno vrednostno verigo lesa, spoznali krožno gospodarstvo in načela Novega evropskega Bauhausa. Ogledali si bodo tudi InnoRenew CoE, največjo leseno stavbo v Sloveniji, ki prikazuje sodobno gradnjo iz lesa. Poletna šola je akreditirana v ZDA in Evropi.

Vodje poletne šole Alpine Europe so dr. Andreja Kutnar, dr. Matthew Schwarzkopf in dr. Mohammad Derikvand, raziskovalci v InnoRenew CoE, UP IAM, skupaj s profesorjem Ericom Hansenom z univerze Oregon State University.

Poletna šola Alpine Europe udeležencem omogoča praktično učenje, neposredno sodelovanje z vodilnimi strokovnjaki in profesorji ter edinstveno priložnost, da izkusijo trajnostno gradnjo v realnem evropskem okolju.

Program organizirajo Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT), Inštitut Andreja Marušiča (UP IAM) in NEBAP Hub, v sodelovanju z univerzo Oregon State University.

Več o poletni šoli preberite tukaj.

Ogled programa tukaj.

Prijavite se tukaj.

ponedeljek, 2. februar 2026 Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe Univerze na Primorskem v študijskem letu 2026/2027

Univerza na Primorskem je v okviru Razpisa za vpis vdodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2026/2027 na 33 dodiplomskih študijskih programih (8 visokošolskih strokovnih in 25 univerzitetnih) in 1 enovitem magistrskem študijskem programu razpisala:

1.691 mest za državljane RS in državljane članic EU, od tega 1.351 za redni študij in 340 za izredni študij,
87 mest za Slovence v zamejstvu in po svetu, od tega 69 za redni in 18 za izredni študij,
267 mest za državljane držav Zahodnega Balkana, s katerimi ima RS sklenjene bilateralne sporazume na področju izobraževanja (BiH, Črna gora, Kosovo, Srbija, Severna Makedonija), od tega 240 za redni in 27 za izredni študij,
88 mest za tujce izven EU, od tega 74 za redni in 14 za izredni študij.

Za 1. letnik je posebej razpisala še 110 mest za kandidate za vzporedni študij.

Razpis s potrebnimi navodili za prijavo je objavljen na tej povezavi.

Prijava za vpis je v celoti elektronska na spletnem portalu eVŠ . Kandidat/ka odda prijavo s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti (s kvalificiranim digitalnim potrdilom, smsPASS-om, e-osebno izkaznico) ali z AAI-računom (račun avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture) ali z uporabniškim imenom in geslom preko sistema SI-PASS, ki deluje v okviru Državnega centra za storitve zaupanja.

Kandidat/ka lahko odda eno prijavo za vpis , kjer po prednostnem vrstnem redu izbere največ tri študijske programe, v katere se želi vpisati in za katere izpolnjuje oziroma bo do rokov izpolnjeval/a pogoje za vpis. Pomemben je vrstni red izbranih študijskih programov, saj bo kandidat/ka uvrščen/a v prvega, za katerega bo izpolnil/a vse pogoje.

Prvi prijavni rok za vpis bo potekal:

za slovenske državljane/ke in državljane/ke držav članic EU ter Slovence/ke v zamejstvu in po svetu od 18. februarja do 18. marca 2026,
za državljane držav izven EU od 18. februarja do 30. junija 2026.

Novosti za vpis v študijskem letu 2026/2027 sta:

visokošolski strokovni študijski program Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj (izvedba v slovenskem in angleškem jeziku), UP FAMNIT,
univerzitetni študijski program Matematika in računalništvo (izvedba v slovenskem in angleškem jeziku), UP FAMNIT, in

petek, 30. januar 2026 Informativni dnevi 2026

13. 2. in 14. 2. 2026, od 9.00 naprej

Predstavitve za študijske programe Matematika, Matematika v ekonomiji in financah, Računalništvo in informatika, Matematika in računalništvo in Biopsihologija bodo potekale na UP FAMNIT v Kopru (Glagoljaška 8, Koper).

Predstavitve za študijske programe Bioinformatika, Varstvena biologija in Agronomija bodo potekale v objektu Livade 1.0 v Izoli (Livade 6, Izola).

Predstavitev študijskega prorgama Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj, bo potekala v Izoli, v InnoRenew CoE (Livade 6a, 6310 Izola).

BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZ ZA DIJAKE V PETEK, 13. 2. 2026! Prijava > TUKAJ

Več informacij o Informativnih dnevih > TUKAJ

Razpis in informacije za kandidate v zvezi s prijavo v različnih rokih > TUKAJ

sreda, 28. januar 2026 Zagovor doktorske disertacije Lee Primožič

Lea Primožič, študentka doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Sustainability-focused communication about the built environment: improving practices and impacts (Komuniciranje o grajenem okolju, usmerjeno v trajnostni razvoj: izboljšanje praks in učinkov), pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom doc. dr. Roka Prislana.

Zagovor bo potekal v torek, 3. 2. 2026 ob 8.00 uri na InnoRenew CoE, Livade 6a, Izola, predavalnica Sequoia.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP.

Vljudno vabljeni!

sreda, 28. januar 2026 Zagovor doktorske disertacije Leia Hana

Lei Han, študent doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Viscoelastic properties of thermo-hydro-mechanically (THM) densfied wood (Visokoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko obdelanega lesa), pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom prof. dr. Dicka Sanberga.

Zagovor bo potekal v četrtek, 5. 2. 2026 ob 14.00 uri na InnoRenew CoE, Livade 6a, Izola, predavalnica Pseudotsuga.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP.

Vljudno vabljeni!

sreda, 28. januar 2026 Matematično obarvan dan na UP FAMNIT: Obisk dijakov in dijakinj z Gimnazije Koper

V prostorih UP FAMNIT je danes, 28. januarja 2026, Oddelek za matematiko UP FAMNIT pripravil že tradicionalni Matematični dan za dijake in dijakinje Gimnazije Koper. Dogodka se je udeležilo 100 dijakov, ki so prisluhnili predavanjem o uporabnosti matematike v vsakdanjem življenju.

V uvodnem nagovoru so dijake pozdravili prof. dr. Marko Orel, koordinator študijskega programa 1. stopnje Matematika na UP FAMNIT, prof. dr. Ademir Hujdurović, dekan UP FAMNIT, in prof. dr. Bojan Kuzma, predstojnik Oddelka za matematiko UP FAMNIT.

Dijaki so se najprej razdelili v tri skupine, kjer so prisluhnili predavanjem, nato pa nadaljevali z interaktivnimi delavnicami.

Predavanje z naslovom Najnujnejše o testih praštevilskosti je izvedel asist. dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT. Dijaki so raziskovali, kako ugotoviti, ali je dano sto-mestno liho naravno število praštevilo. Čeprav se naloga morda sliši kot šala pri pouku matematike, ima velik pomen v sodobni kriptografiji.

Uporaba linearne algebre v računalniški grafiki je izvedel doc. dr. Safet Penjić, UP IAM in UP FAMNIT, in predstavil, kako preproste matematične operacije nad vektorji oblikujejo računalniške igre.

Prof. dr. Martin Milanič, UP IAM in UP FAMNIT je izvedel predavanje z naslovom Sedem ugank o potencah števila dve, v sklopu katerega so dijaki reševali sedem ugank o potencah števila dve in pri tem uporabili ideje iz teorije števil ter teorije iger.

Delavnico Osnove 3D modeliranja z orodjem Blender je vodila doc. dr. Karla Ferjančič, UP FAMNIT in UP IAM. Dijaki so spoznali, kaj so Bézierove krivulje, in si ogledali njihovo uporabo na praktičnem primeru. Preizkusili so se v osnovah 3D modeliranja z Blenderjem, enim najmočnejših odprtokodnih orodij za ustvarjanje animiranih filmov, 3D modelov, video iger in drugih vsebin.

Predavanje z naslvoom Matematika v ozadju igre Sudoku je izvedel doc. dr. Slobodan Filipovski, UP FAMNIT. Dijaki so raziskovali, koliko je najmanjše število začetnih namigov, ki definirajo enolično rešitev, ter si ogledali nasvete za lažje reševanje sudokuja.

Delavnico z naslovom Teorija iger: strateško odločanje v teoriji in praksi je vodil je asist. dr. Žiga Velkavrh , UP FAMNIT. Dijaki so spoznali osnove teorije iger, področja, ki z uporabo matematike in statistike preučuje, razlaga in napoveduje vedenje podjetij, trgov, ljudi in drugih organizmov. Poseben poudarek je bil na klasičnih igrah in svetovno znanem konceptu Nashevega ravnovesja, ki predstavlja stabilno stanje strateške situacije.

Matematične dneve na UP FAMNIT prirejamo že od leta 2013 z namenom popularizacije naravoslovja in matematike med mladimi. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ponuja šest dodiplomskih študijskih programov, med njimi Matematika in Matematika v ekonomiji in financah. Več informacij o študiju na Famnitu bodo dijaki lahko izvedeli tudi na prihajajočih Informativnih dnevih, ki bodo potekali 13. in 14. februarja 2026.

Dijakom in njihovim spremljevalcem se zahvaljujemo za obisk in jih vabimo, da se udeležijo naših dogodkov tudi v prihodnje!

ponedeljek, 26. januar 2026 Univerza na Primorskem in Univerza v Trstu objavljata skupni razpis za prijavo gostujočih profesorjev za študijski leti 2025/2026 in 2026/2027

V okviru zavezništva Transform4Europe Univerza na Primorskem in Univerza v Trstu objavljata skupni mednarodni razpis za izbor gostujočih profesorjev (Visiting Professorship) za študijski leti 2025/2026 in 2026/2027.

Razpis je namenjen oddelkom in fakultetam obeh univerz, ki želijo gostiti priznane raziskovalce iz institucij zunaj zveze T4EU z namenom:

širitve in obogatitve izobraževalnih dejavnosti,
krepitve raziskovalnega sodelovanja ter
spodbujanja mednarodne dimenzije izven zavezništva T4EU.

Izbrani gostujoči profesorji bodo v času gostovanja izvajali pedagoške in raziskovalne aktivnosti ter predavali v okviru dodiplomskih, magistrskih, specialističnih ali doktorskih študijskih programih na obeh univerzah.

Več informacij o razpisu, razpoložljivih finančnih sredstvih, obveznostih gostujočega profesorja, številu razpisanih mest ter postopku prijave in izboru kandidatov je na voljo v razpisni dokumentaciji na tej povezavi: https://www.upr.si/si/o-univerzi/t4eu-/t4eu-priloznosti-/za-zaposlene/univerza-na-primorskem-in-univerza-v-trstu-objavljata-skupni-razpis-za-prijavo-gostujocih-profesorje

Rok za prijave je 27. februar 2026.

Za več informacij se lahko obrnete na Mednarodno pisarno UP FAMNIT / UP IAM na international@famnit.upr.si.

Vabljeni k prijavi!

petek, 23. januar 2026 Zaključna konferenca projektov B-RIN in MARiNKA

Zaključna konferenca projektov B-RIN in MARiNKA, ki se ukvarjata z danes izjemno aktualnimi vsebinami vključevanja temeljnih vsebin računalništva in informatike v učenje in poučevanje otrok od vrtca do zaključka osnovne šole, bo potekala v petek, 6. februarja 2026, med 9. in 18. uro na UP FAMNIT (Glagoljaška 8, Koper).

Konferenca bo osrednji dogodek projektnega sodelovanja od leta 2023 dalje ter bo namenjena predstavitvi rezultatov dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih, izmenjavi izkušenj med sodelujočimi učitelji ter krepitvi strokovne učeče se skupnosti na področju inovativnih pedagoških pristopov vključevanja temeljnih vsebin RIN.

Poseben poudarek bo namenjen plenarnima predavanjema mednarodno priznanih strokovnjakov dr. Tima Bella in prof. dr. Ernesta Ženka, ki bosta osvetlila aktualne izzive in priložnosti na presečišču izobraževanja, znanosti in sodobnih družbenih sprememb na področju temeljnih vsebin RIN.

V nadaljevanju bodo predstavljeni konkretni primeri dobrih praks iz projektov B-RIN in MARiNKA, razdeljeni po tematskih sekcijah, dogodek pa se bo zaključil z razpravo, refleksijo in mreženjem sodelujočih.

Konferenca predstavlja pomembno priložnost za vpogled v razvojne usmeritve slovenskega izobraževalnega prostora ter v rezultate sodelovanja med univerzo, raziskovalci in vzgojno-izobraževalnimi zavodi na aktualnem področju računalništva in informatike.

četrtek, 22. januar 2026 SIMPOZIJ DOBRIH PRAKS OHRANJANJA BIODIVERZITETE V KMETIJSKI KRAJINI NA KRASU združil 60 udeležencev iz prakse

Danes, 22. januarja 2026, je v Livadah, v Objektu 1.0, potekal Simpozij dobrih praks ohranjanja biodiverzitete v kmetijski krajini na Krasu , ki je združil približno 60 udeležencev iz prakse.

Dogodek je bil namenjen izmenjavi znanja in izkušenj med strokovnjaki s področja varstva narave, biologije in ekologije ter drugimi deležniki, kot so lastniki zemljišč, kmetje, odločevalci, domačini in ljubitelji narave , ki se ukvarjajo z ohranjanjem biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini. Potekal je v treh vsebinskih sklopih:

trajnostno upravljanje pašnikov, travnikov in kalov,
obnova pogorelih območij in biodiverzitete,
trajnostno upravljanje in krožne ekonomije na Krasu.

Doc dr. Sara Zupan z Oddelka za biodiverziteto, organizatorica dogodka, je ob tem poudarila pomen tovrstnih srečanj za povezovanje stroke in prakse ter za iskanje učinkovitih rešitev za ohranjanje kraške krajine:

»Ko pomislimo na Kras, si verjetno vsak ustvari nekoliko drugačno sliko. Danes je Kras v veliki meri zaraščen, a moja slika še vedno odslikava kraško gmajno, suhozide, gola kamenišča, kale in travišča s čudovitimi rastlinami, metulji in pticami. Kakorkoli si ga predstavljamo, je dejstvo, da je Kras, kot ga poznamo danes, rezultat dolgotrajnega sobivanja človeka in narave. Kakšen bo v prihodnosti, pa je v veliki meri odvisno od naših odločitev. Projekt Kras4us – priložnosti za ohranjanje biodiverzitete in identitete Krasa – izhaja iz prepričanja, da številne rešitve že obstajajo v prostoru, v znanju, izkušnjah in dobrih praksah, ki jih razvijajo raziskovalci, upravljalci, kmetje in lokalne skupnosti. Namen projekta je te prakse prepoznati, povezati in nadgraditi ter jih umestiti v širši okvir dolgoročnega upravljanja kraške krajine. Prispevki, ki smo jih danes slišali in ki so zbrani tudi v knjigi povzetkov, odražajo raznolikost pristopov k ohranjanju biodiverzitete v kmetijski krajini. Verjamem, da je prav izmenjava znanja, izkušenj in pogledov tista, ki lahko prispeva k bolj premišljenim in dolgoročnim rešitvam.«

Ena izmed pomembnejših pobud na tem področju je projekt Kras4us, ki je sofinanciran v okviru programa Interreg Italija–Slovenija. Projekt povezuje partnerske organizacije z obeh strani meje, med katerimi sodeluje tudi Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT).

Partnerji projekta so: Univerza na Primorskem (UP FAMNIT), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Park Škocjanske jame in Lokalne akcijske skupine Kras VAM.

Knjiga povzetko dostopna > TUKAJ.

četrtek, 22. januar 2026 Okrogla miza ob izidu elektronske izdaje knjige »Življenjska pot matematika Iva Laha«

Vabljeni na okroglo mizo ob izidu elektronske izdaje knjige »Življenjska pot matematika Iva Laha« avtorja Janeza Mulca, ki jo je izdala Univerza na Primorskem ter znamke »Ivo Lah 130 let rojstva« , ki jo je izdala Pošta Slovenije.

Univerza na Primorskem, FAMNIT, Avla (pritličje), Koper, Glagoljaška ul. 8, 11. februar 2026 ob 14. uri.

Okroglo mizo vodi prof. dr. Simona Kustec , glavna urednica Založbe Univerze na Primorskem.

POVZETEK

Ivo Lah (1896 ̶ 1979) je slovenski matematik, aktuar, statistik in demograf. V prvi svetovni vojni se je kot avstro-ogrski vojak boril proti Italiji, neposredno po njej pa kot borec za severno mejo proti Avstriji. Študiral je na Dunaju in v Zagrebu. Bil je eden vodilnih aktuarjev na Balkanu. V letih od 1937 do 1940 je v Ljubljani izdajal prvo znanstveno revijo, Glasnik Udruženja Aktuara Kraljevine Jugoslavije, ki je objavljala tudi matematične prispevke v slovenščini. Leta 1942 je objavil prve tablice umrljivosti, leta 1947 pa v Zagrebu trijezično monografijo Računske osnovice životnog osiguranja, ki je služila kot strokovna podlaga pri pogajanjih o vojnih reparacijah ̶- kot član jugoslovanske državne delegacije se je udeležil pogajanj v Rimu. Leta 1954 je uvedel števila, ki so jih kmalu poimenovali po njem – Lahova števila, povezujejo pa naraščajoče potence s padajočimi in skupaj s Stirlingovimi števili tvorijo trikotnik med naraščajočimi, navadnimi in padajočimi potencami. Čeprav so Lahova števila plod aktuarskih raziskav, so kmalu našla mesto v diskretni matematiki, kjer so še vedno predmet intenzivnih študij. Da je avtor teh slovitih števil Slovenec, je postalo jasno šele leta 2002. Lahovo spregledanost pripisujejo stigmi, ki ga je spremljala do smrti, saj se v marsičem ni strinjal glede ureditve in delovanjem družbenega sistema nekdanje Jugoslavije. Po koncu druge svetovne vojne je bil tudi neupravičeno kaznovan z izgubo volilne pravice.Letos se spominjamo 130 letnice rojstva Iva Laha, kateri je posvečena tudi ta okrogla miza. Univerza na Primorskem je izdala prostodostopno elektronsko različico knjige Janeza Mulca »Življenjska pot matematika Iva Laha«, ki je konec leta 2023 izšla v samozaložbi. Pošta Slovenije pa je 30. januarja 2026 v Cerknici izdala znamko »Ivo Lah 130 let rojstva«. Prikazane bodo tudi nekatere druge dejavnosti, ki potekajo v letu, posvečenemu Ivu Lahu.

Sodelujejo:

Dr. Janez Komelj je po diplomi iz matematike leta 1978 najprej delal na področju računalništva in informatike, iz česar je tudi magistriral, leta 1991 pa se je zaposlil v zavarovalništvu. Ko so na Ekonomski fakulteti v Ljubljani organizirali magistrski študij aktuarstva in zavarovalnih financ, ga je zaključil kot študent prve generacije, kasneje pa je na isti fakulteti doktoriral. Na Zavarovalnici Tilia, na Triglavu in v Savi Re je delal na različnih vodstvenih delovnih mestih ter bil član nadzornih organov več zavarovalnic, najbolj pa so ga zanimala strokovna vprašanja in izobraževanje. Zato je ob rednem delu na področju informatike, aktuarstva in upravljanja tveganj rad sodeloval pri izobraževanju sodelavcev, pa tudi širše, ko je predaval na mnogih strokovnih srečanjih v državah na področju nekdanje Jugoslavije. Predaval in vodil vaje je tudi na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru ter na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Z delom Iva Laha se je podrobneje seznanil, ko je pregledal njegovo zapuščino v Knjižnici Fakultete za matematiko in fiziko.

Dr. Janez Mulec (Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa) je mikrobiolog, ki se raziskovalno ukvarja z različnimi vidiki mikrobne ekologije, jamske mikrobiologije, delovanjem ekosistemov in varstva narave. Sodeluje v različnih raziskovalnih projektih, večinoma vezanih na kraške vode in jame ter druge ekstremne habitate v Sloveniji in tujini. Je predavatelj na Univerzi v Novi Gorici in Podiplomski šoli ZRC SAZU ter član uredniškega odbora Acta Carsologica in strokovnih združenj. Aktivno je sodeloval pri obdelavi gradiva in nastajanju knjige o Ivu Lahu, ki jo je napisal njegov oče Janez Mulec, daljni sorodnik Iva Laha.

Dr. Tomaž Pisanski (Univerza na Primorskem in Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko) je matematik, ki se ukvarja z diskretno in računalniško matematiko, predvsem z algebrajsko in topološko ter kemijsko teorijo grafov, bioinformatiko, incidenčnimi geometrijami ter z zgodovino matematike in matematiko v povezavi z umetnostjo. Izobraževal se je v Ljubljani, Franciji in ZDA. Bil je gostujoči profesor na različnih univerzah po svetu. Med njegovimi priznanji sta Zoisova nagrada za življenjsko delo (2025) in Zoisova nagrada za vrhunske dosežke (2015). Je soustanoviteljski glavni urednik revij Ars Mathematica Contemporanea in Art of Discrete and Applied Mathematics. Bil je tudi soustanovitelj in prvi predsednik Slovenskega društva za diskretno in uporabno matematiko, v sedemdesetih pa je bil med ustanovitelji poljudnoznanstvene revije Presek. Za organizacijo Vegovih dni 2004 ob 250-letnici rojstva Jurija Vege je prejel Red za zasluge Republike Slovenije. Z aktuarjem, statistikom, demografom in matematikom Ivom Lahom se ukvarja od leta 2002, ko sta z Markom Petkovškom odkrila, da je spregledani avtor slovitih Lahovih števil Slovenec.

sreda, 21. januar 2026 SENAT UP SPREJEL NOV UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM MATEMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO

Senat Univerze na Primorskem je na 27. redni seji dne 21. januarja 2026 sprejel nov univerzitetni študijski program Matematika in računalništvo. Gre za interdisciplinarni študijski program, ki izobražuje bodoče strokovnjake s trdno matematično podlago in poglobljenimi računalniškimi znanji, zlasti na področjih načrtovanja programske opreme in teorije algoritmov, ki sta v jedru sodobne industrije umetne inteligence ter informacijske tehnologije z visoko dodano vrednostjo. Študijski program bo vključen v razpis za vpis v dodiplomske študijske programe Univerze na Primorskem v študijskem letu 2026/2027.

Novi program je zasnovan kot triletni redni študij (180 ECTS) in se bo izvajal v slovenskem in angleškem jeziku. Študij združuje trdne matematične temelje z računalniškimi in praktičnimi znanji. Študenti se najprej seznanijo z osnovnimi področji matematike, kot so analiza, algebra in diskretna matematika, hkrati pa postopno razvijajo znanja programiranja, algoritmičnega razmišljanja in dela z računalniškimi sistemi. Takšna kombinacija jim omogoča, da se naučijo problemsko razmišljati in učinkovito reševati zahtevne naloge z uporabo sodobnih računalniških orodij.

Študijski program diplomantom zagotavlja poglobljena znanja in ključne kompetence s področij programiranja, podatkovne znanosti, načrtovanja programske opreme in teorije algoritmov, ki so v jedru sodobne informacijske tehnologije in umetne inteligence. Diplomanti bodo zato zelo dobro pripravljeni za zaposlitev v tehnološko naprednih okoljih z visoko dodano vrednostjo, kot so razvoj programske opreme, podatkovna analiza in informacijska varnost. Program hkrati omogoča uspešno nadaljevanje študija na magistrskih programih iz matematike, računalništva, podatkovne znanosti in sorodnih področij doma in v tujini. Kakovost študijskega programa pa je bila prepoznana tudi s strani zunanjih strokovnjakov, ki so poudarili ustreznost pridobljenih znanj za učinkovito delovanje v delovnem okolju.

Diplomant ob uspešnem zaključku študijskega programa pridobi strokovni naslov diplomirani/a inženir/ka matematike in računalništva (UN).

Gre za prvi študijski program, ki ga je UP sprejela na podlagi Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1), ki določa, da univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno akreditacijsko obdobje, sama sprejema svoje študijske programe z javno veljavnostjo brez akreditacije pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), in skladno z Navodili za pripravo, sprejem in izvajanje študijskih programov z javno veljavnostjo brez akreditacije pri NAKVIS, ki jih UP sprejme sama (v nadaljevanju: Navodila).

Skladno z Navodili je vlogo za študijski program pregledal interni strokovnjak. Nato je bila vloga posredovana v presojo skupini neodvisnih zunanjih strokovnjakov, sestavljeni iz dveh neodvisnih zunanjih strokovnjakov s področja študijskega programa (en tuji in en slovenski) ter študenta iz nabora Evropskega združenja študentov (ESU).

sreda, 21. januar 2026 Oddelek za biodiverziteto gostil praktično usposabljanje za študente: izmenjava mnenj in izkušenj

Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT je v ponedeljek, 12. 1. 2026, gostil dogodek z naslovom "Praktično usposabljanje za študente - izmenjava mnenj in izkušenj".

Dogodek je bil organiziran z namenom povečanja kvalitete izkušnje študijske prakse ter boljšega povezovanja z organizacijami, ki jim je v interesu sodelovanje z oddelkom in študenti. Na smereh Varstvena biologija (1. stopnja) in Varstvo narave (2. stopnja) je ena izmed študijskih obveznosti namreč tudi opravljanje obvezne študijske prakse v delovnem okolju.

Na dogodek, ki je potekal v prostorih objekta 1.0 (Livade), se je odzvalo kar 12 organizacij, ki so se predstavile v živo (6) ali preko Zoom povezave (6).

»Dogodek smo letos organizirali že peto leto zapored. Vsakič znova me razveseli velik interes in odprtost organizacij, ki se nam pridružijo. Očitno je, da jih sodelovanje z našimi študenti zelo zanima. V zadnjih letih opažam, da si številne organizacije želijo vzpostaviti prve stike s študenti že pred njihovim vstopom na trg dela. Z organizacijo tovrstnih dogodkov smo želeli izboljšati kakovost izvedbe študijskih praks ter spodbuditi zgodnji stik z organizacijami, ki so se odzvale našemu vabilu in jih sodelovanje z nami posebej zanima. Ta cilj smo dosegli. Hkrati pa takšni dogodki študentom omogočajo prvi, a izjemno dragocen vpogled v delo in poslanstvo različnih organizacij s področij naravovarstva, biologije, izobraževanja in raziskovanja. Navsezadnje gre za njihove morebitne prihodnje delodajalce,« je povzel koordinator študijske prakse asist. Martin Senič z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT.

Za udeležbo in sodelovanje se zahvaljujemo vsem prisotnim organizacijam in njihovim predstavnikom:

torek, 20. januar 2026 S slavnostnim dogodkom obeležili začetek delovanja KCUI

V torek, 20. januarja 2026, je Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije (KCUI) s slavnostnim dogodkom na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) obeležil začetek svojega delovanja.

KCUI je osrednja nacionalna pobuda za podporo razvoju, uvajanju in odgovorni rabi umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in družbi. Deluje kot vstopna točka za znanje, usposabljanja, strokovno podporo in povezovanje deležnikov ter prispeva h krepitvi konkurenčnosti, produktivnosti in inovacijskega potenciala Slovenije na področju umetne inteligence.

Dogodek se je pričel s slavnostnim nagovorom mag. Ksenije Klampfer, ministrice za digitalno preobrazbo, ki je poudarila »Danes ključno vprašanje ni ali bomo umetno inteligenco uporabljali, temveč kako jo bomo uporabljali varno, učinkovito, odgovorno in v korist ljudi – odgovor na to je Kompetenčni center za umetno inteligenco, ki danes začenja s svojim delovanjem.« Ministrica je poudarila tudi, da je med ključnimi cilji centra tako podpora gospodarskim družbam kot podpora javnemu sektorju, da bi z uvajanjem orodij umetne inteligence dosegali boljše rezultate in povečali učinkovitost.

Sledili so nagovori v imenu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je vodilni partnerja konzorcija KCUI - prisotne sta nagovorila Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS in Marko Štefančič, MBA, direktor konzorcija KCUI ter dr. Vida Groznik, znanstvena direktorica KCUI.

Projekt vzpostavitve in delovanja centra na strani UP vodi dr. Marko Tkalčič (UP FAMNIT), ki je ob vzpostavitvi povedal: »Umetna inteligenca je zelo zmogljivo orodje, ki lahko v primeru odgovorne uporabe, bistveno pripomore k delovanju gospodarstva, javne uprave in vsakdanjega življenja ljudi. Pomembno je razumeti, da si Slovenija ne more privoščiti zaostajanja za svetom. Moramo biti proaktivni in sodelovati v raziskavah. Ravno to, da lahko z raziskavami pridobljeno znanje na odgovoren način prenesemo v Slovenijo, se mi zdi največja prednost tega kompetenčnega centra. Ta projekt predstavlja en strukturiran ovir, v katerem se znanje, ki ga imajo vrhunski slovenski strokovnjaki, prenaša v dobrobit slovenskega gospodarstva, javne uprave in državljanov na splošno. Na Univerzi na Primorskem (UP) smo ponosni, da smo del konzorcija izredno močnih slovenskih inštitucij s področja umetne inteligence, saj bomo lahko s svojim znanjem tudi mi prispevali k uresničevanju teh ciljev«.

Dogodka so se udeležili tudi rektorica UP, dr. Klavdija Kutnar in dekan UP FAMNIT, dr. Ademir Hujdurović, ob vodji projekta, dr. Marku Tkalčiču pa še vključeni vanj – dr. Jernej Vičič, dr. Ernest Ženko in Nataša Miletić.

V konzorciju, ki ga vodi GZS, sodelujejo še: Univerza na Primorskem, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Inštitut Jožef Stefan, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje. Konzorcij je bil oblikovan in uspešen v okviru prijave na Javni razpis za (so)financiranje aktivnosti vzpostavitve in delovanja enega Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (ARIS).

torek, 20. januar 2026 Ogenj ali beg: povezava med dinamiko gozdnih požarov in ekologijo gibanja orla kačarja na Krasu

Naslednje predavanje letošnjih bioloških večerov z naslovom Ogenj ali beg: povezava med dinamiko gozdnih požarov in ekologijo gibanja orla kačarja na Krasu se bo odvijalo v sredo, 28. januarja 2026, ob 19.00. Predavala bosta Davide Scridel in Domen Stanič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Predavanje bo potekalo preko videokonferenčne povezave ZOOM.

V prvem delu predavanja bodo predstavljeni izsledki raziskave, kako so se ptice na Krasu odzvale na požare leta 2022. Prav tako bo prikazano kako značilnosti vrst, kot so dolžina kril, strategija gnezdenja, vedenje pri iskanju hrane, velikost telesa in vzorec selitve, pomagajo pojasniti kontrastne odzive, kar ponuja nove vpoglede v ohranjanje požarno ogroženih sredozemskih pokrajin. Drugi del predavanja bo osredotočen na postnatalno razširjanje kačarja (Circaetus gallicus), plenilca, ki se hrani s kačami, se razmnožuje na Krasu in prezimuje v podsaharski Afriki.

Domen Stanič je diplomirani varstveni biolog z življenjsko strastjo do narave. Z opazovanjem ptic je začel pri 14 letih, od časa študija na univerzi pa je razvil veliko strast do botanike in ekologije. Deluje v DOPPS – Društvu za opazovanje in proučevanje ptic kot varstveni ornitolog, kjer se ukvarja z opazovanjem ptic in raziskovanjem v naravnem rezervatu Škocjanski zatok in drugod po Sloveniji.

Davide Scridel se je nedavno pridružil DOPPSu kot varstveni ornitolog. Ima doktorat iz ekologije na Univerzi v Pavii in Muzeju znanosti v Trentu. V svojih raziskavah, v katerih ptice uporablja kot bioindikatorje okoljskih sprememb, pokriva široko paleto habitatov, od morskih in kmetijskih pokrajin do gorskih ekosistemov, ter uporablja inovativne pristope, kot so daljinsko zaznavanje, bioakustika in GPS-telemetrija.

Več o predavanju in predavateljih si lahko preberete na povezavi: https://bioloski-veceri.famnit.upr.si/sl/program/4-vecer/

Predavanje bo dvojezično (v slovenščini in italijanščini) in dostopno preko ZOOM povezave.

ponedeljek, 19. januar 2026 Napovedujemo: Mednarodno matematično tekmovanje Náboj na UP FAMNIT

O tekmovanju Náboj

Náboj je mednarodno matematično tekmovanje, namenjeno ekipam od štiri do pet dijakov, ki zastopajo svoje šole. Tekmovanje traja 120 minut. V tem času poskušajo ekipe rešiti čim več podanih nalog. Na začetku tekmovanja prejme vsaka ekipa sklop šestih nalog. Takoj ko ekipa pravilno reši katerokoli nalogo, prejme novo nalogo. Rešitve nalog so običajno numerične. Zmaga ekipa, ki v danem časovnem okviru pravilno reši največ nalog. Sodelovanje na tekmovanju je brezplačno.

Naloge

Težavnost nalog je primerna tako za dijake, ki nimajo izkušenj z matematičnimi tekmovanji, kot tudi za dijake, ki so že tekmovali na Matematičnih olimpijadah. To dosežemo s tem, da so naloge razvrščene glede na njihovo težavnost. Naloge na tekmovanju Náboj se precej razlikujejo od rutinskih šolskih vaj, ki običajno zahtevajo le neposredno uporabo določene metode - naloge na tekmovanju Náboj zahtevajo določeno mero iznajdljivosti in ustvarjalnosti. Uspeh na tekmovanju ni odvisen samo od individualnih sposobnosti članov ekipe, temveč tudi od njihove učinkovitosti sodelovanja. Poleg spodbujanja domišljije in logičnega razmišljanja je naš cilj tudi promocija vse lepote in čarobnosti, ki se skriva v matematiki. Naloge s prejšnjih tekmovanj Náboj iz drugih držav lahko najdete v arhivu.

Kategoriji: mlajši in starejši.

Dijaki, ki sodelujejo v kategoriji mlajši morajo biti v 1. ali 2. letniku srednje šole.

Kategorija starejši je odprta za vse ekipe sestavljene iz srednješolcev, priporočljivo 3. in 4. letnik.

Náboj po svetu

Od leta 2005 poteka matematično tekmovanje Náboj hkrati v več državah. To predstavlja za dijake edinstveno priložnost, da primerjajo svoje sposobnosti in znanje s sovrstniki iz drugih držav. Čeprav se rezultati primarno ocenjujejo na lokalni ravni, predstavlja mednarodna primerjava dodatno motivacijo in tekmovalnost.

Nagrade

Najboljše ekipe bodo glede na svojo uvrstitev prejele priznanja in denarno nagrado v vrednosti 500 eur.

Pomembni datumi :

*Registracije bodo možne od 9. februarja naprej na spletni strani dogodka: math.naboj.org/si/sl/

Začetek registracije: 09. februar 2026, 12:00
Začetek drugega prijavnega kroga: 23. februar 2026, 12:00
Konec registracije: 04. marec 2026, 12:00
Tekmovalni dan: 13. marec 2026

Podrobnejši opis tekmovanja najdete na spletni strani tekmovanja > TUKAJ.

Prenos plakata > TUKAJ.

sreda, 14. januar 2026 1. Famnitov izlet v matematično vesolje: The role of dice in world domination - a case study of Risk: the board game

Vabljeni, na prvi letošnji Izlet v matematično vesolje z naslovom The role of dice in world domination - a case study of Risk: the board game, ki ga bo izvedel Dr. Balázs Dávid, InnoRenew CoE, UP FAMNIT in UP IAM, v sredo, 21. januarja 2026 ob 16.00, v Veliki predavalnici 3, UP FAMNIT in prek Zoom povezave.

Board games have been an integral part of human history across cultures and societies, and the theory and strategies of traditional games such as Chess and Go have long been studied and analyzed. In this talk, we explore the mathematical mechanics behind a much more recent — though a classic by modern standards — board game: Risk. We will showcase how game states can be represented and how transitions between these states can be described with the help of probability theory, more specifically, Markov chains.

Balázs Dávid received his PhD in computer science in 2018 at the University of Szeged, Hungary. His research areas include combinatorial optimization, mathematical programming and algorithm development, particularly in public transport and logistics. His main research interest is the modelling and optimization of problems that are motivated by real-life industrial application. He is currently an assistant professor at InnoRenew CoE, UP IAM and UP FAMNIT.

torek, 13. januar 2026 Zagovor doktorske disertacije Aljaža Kosmača

Aljaž Kosmač, študent doktorskega študijskega programa Matematične znanosti (izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom On smooth spline spaces and isogeometric methods for solving high-order partial differential equations over multi-patch domains (O prostorih gladkih zlepkov in izogeometričnih metodah za reševanje parcialnih diferencialnih enačb višjih redov nad večdelnimi domenami), pod mentorstvom prof. dr. Vita Vitriha.

Zagovor bo potekal v četrtek, 5. 2. 2026 ob 14.00 uri v predavalnici Famnit-MP1.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP.

Vljudno vabljeni!

torek, 13. januar 2026 (BIO)PSIHOLOŠKI DAN NA UP FAMNIT

Danes je prostore UP FAMNIT napolnilo 40 dijakov in dijakinj z Gimnazije Celje – Center .

V sklopu dogodka je bila izvedena delavnica »Si OK? OK!«, ki sta jo izvedli Sara Vidmar in Polonca Borko . Skozi delavnico so skupaj z mladostniki in mladostnicami spoznavali različne vidike duševnega zdravja. Skozi diskusijo in aktivnosti so se poskušali približati pojmu duševnega zdravja ter dejavnikom, ki vplivajo nanj. Skupaj z dijaki so spregovorili tudi o tem, zakaj je pomembno skrbeti za duševno zdravje in kako lahko to storimo. Govor pa je bil tudi o stresu in dejavnikih, ki vplivajo na njegovo doživljanje.

Prav tako sta doc. dr. Vesna Posavčević in doc. dr. Nina Krohne predstavili študijski program Biopsihologija ter Slovenski center za raziskovanje samomora.

Kompleksnost človekovega zaznavanja, spomina, mišljenja, čustvovanja, osebnosti, vedenja in podobnih fenomenov znanost danes razlaga s prepletom spoznanj iz psihologije in sorodnih področij, kot so medicina, biologija in farmacija. S takšnim znanjem bolje razumemo človeka in lahko krepimo njegove kvalitete.

Koordinatorica študijskega programa, doc. dr. Vesna Posavčević, je podrobneje predstavila študijski program Biopsihologija in potek študija (predmetnik, urnik, možnosti zaposlitve). Doc. dr. Nina Krohne pa je izvedla predstavitev Slovenskega centra za raziskovanje samomora, ki se ukvarja s preučevanjem različnih vidikov duševnega zdravja ter preprečevanjem samomora in samomorilnega vedenja pri različnih starostnih skupinah – od mladostnikov do starejših.

ponedeljek, 12. januar 2026 D019003 ASISTENT Z DOKTORATOM

Opis delovnega mesta

UP FAMNIT ponuja dinamično mednarodno raziskovalno okolje ter spodbuja podoktorske raziskovalce k izvajanju samostojnih vrhunskih raziskav, vzpostavljanju sodelovanj in prispevanju k raziskovalnemu profilu fakultete. Ker gre za odprti razpis, bodo natančna raziskovalna tema in mentorska ureditev določeni glede na kandidatovo strokovno znanje in raziskovalni načrt ter skladnost z raziskovalnimi prednostnimi področji UP FAMNIT.

Ključno pričakovanje je, da bo izbrani kandidat proaktivno pripravljal in oddajal konkurenčne raziskovalne projektne prijave, zlasti na:

• podoktorske razpise Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA),
• ERC Starting Grant,
• razpise za raziskovalne projekte Slovenske agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS).

Od podoktorskega raziskovalca se pričakuje, da bo:

• razvil in izvajal samostojen raziskovalni program, ki bo vodil do kakovostnih znanstvenih objav;
• iniciiral in prispeval k pripravi raziskovalnih prijav (MSCA, ERC, ARIS ter druge ustrezne sheme);
• sodeloval z raziskovalci UP FAMNIT in se vključeval v mednarodne znanstvene mreže;
• predstavljal rezultate na seminarjih, konferencah in drugih diseminacijskih dejavnostih;
• prispeval k živahni akademski skupnosti na UP FAMNIT (mentorstvo mlajšim raziskovalcem in/ali omejeno pedagoško delo je lahko možno glede na potrebe in obojestranski interes).

Pogoji

• Trajanje: 2 leti, z možnostjo podaljšanja glede na financiranje in uspešnost
• Predviden začetek dela: fleksibilno; po možnosti do junija 2026
• Gostiteljska institucija: UP FAMNIT, Univerza na Primorskem, Slovenija
• Rok za prijavo: 31. januar 2026

Zahteve

• Doktorat iz matematike;
• močan raziskovalni opus, primeren stopnji kariere, izkazan z objavami in raziskovalnimi dosežki;
• izkazan potencial za znanstveno samostojnost in vodenje;
• motivacija in sposobnost priprave konkurenčnih raziskovalnih projektnih prijav (MSCA, ERC, ARIS);
• odlično pisno in ustno znanje angleščine.

Pogoji zaposlitve

• Zaposlitev za polni delovni čas, s pogodbenimi določili skladno s slovensko zakonodajo;
• plača in ugodnosti v skladu s slovenskimi nacionalnimi plačnimi lestvicami za podoktorske raziskovalce (približno 1900 EUR/mesec neto, odvisno od individualnih okoliščin);
• podpora za raziskovalne obiske in udeležbo na konferencah.

Kako se prijaviti

Za prijavo prosimo pošljite e-pošto z naslednjimi dokumenti na razpisi.famnitiam@upr.si z zadevo:
»University of Primorska Postdoc – Open Call 2026«

Življenjepis (CV),
Seznam objav,
Raziskovalna izjava (vključno s kratkim orisom projektne ideje),
Kopije do treh nedavnih člankov ali predtiskov,
Imeni in e-poštna naslova dveh ali treh oseb za priporočilo (ki so se strinjale, da jih lahko kontaktiramo).

sreda, 7. januar 2026 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študenta Ivana Damnjanovića

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom Nekateri rezultati v spektralni in ekstremalni teoriji grafov študenta doktorskega študijskega programa Matematične znanosti (izvedba v angleškem jeziku) Ivana Damnjanovića.

Predstavitev bo potekala v sredo, 14. 1. 2026 ob 11.00 v predavalnici FAMNIT-MP6.

Vljudno vabljeni!

sreda, 7. januar 2026 Preizkusno predavanje dr. Julian Eliah Heger

Dr. Julian Eliah Heger bo imel v ponedeljek, 12. 1. 2026 ob 10:00, preizkusno predavanje za prvo izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje »Fizika«.

Predavanje z naslovom »Understanding Functional Materials Through Synchrotron X ray Scattering« bo potekalo v prostorih InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola.

Vljudno vabljeni k udeležbi.

torek, 6. januar 2026 Vabljeni k ogledu posnetka 1. Biološkega večera: Naravoslovna in znanstvena ilustracija

Prvo predavanje Famnitovih bioloških večerov z naslovom "Naravoslovna in znanstvena ilustracija", je izvedla Manja Tišler , MT Art, Manja Tišler s.p. Predavanje je potekalo preko zoom povezave.

O predavanju:

Znanstvena in naravoslovna ilustracija je skozi zgodovino igrala ključno vlogo pri dokumentiranju, razumevanju in posredovanju strokovnih spoznanj. Kljub razvoju fotografije ostaja nepogrešljivo orodje za natančno vizualno komunikacijo, saj omogoča prikaz struktur, procesov in detajlov, ki jih fotografija pogosto ne zajame ali pa ne zmore.

Na predavanju je bil predstavljen kratek zgodovinski pregled, kakšna je vloga pri interpretaciji podatkov ter pomen za strokovno in širšo javnost. Skozi predavanje smo si pogledali konkretne primere iz različnih področij ilustracije (botanične, zoološke, pokrajinske, medicinske), kakšne so najpogostejše metode dela in kakšna so pravila pri znanstveni ilustraciji. Nato je predavateljica prikazala svoj proces izdelave ilustracije, od prvih skic do končne upodobitve.

O predavateljici:

Manja Tišler se je po končani srednji veterinarski šoli v Ljubljani odločila za študij na Univerzi na Primorskem, kjer je uspešno zaključila univerzitetni program Vvarstvene biologije in ob diplomiranju leta 2017 organizirala svojo prvo akvarelno razstavo z naslovom “Življenjski cikel ilirske perunike”.

Do sedaj je sodelovala že z mnogimi naročniki, med njimi so Občina Ankaran, Krajinski park Goričko, Prirodoslovni muzej Slovenije, Krajinski park Ljubljansko barje, Zavod za gozdove Slovenije, Akvarij Piran, Park Škocjanskih jam, UP FAMNIT in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Manja je prispevala z informativnimi tablami živalskih in rastlinskih vrst ter pokrajin za obiskovalce po Sloveniji. Njeno delo krasi razglednico in znamko Akvarija Piran ob 60. letnici delovanja.

Manja je že od najzgodnejših let gojila zanimanje za naravo in umetnost. Njena akademska pot ji je okrepila razumevanje in omogočila globji vpogled v življenje rastlin in živali ter njihovo medsebojno povezanost. S svojim delom išče ravnotežje med znanostjo in umetnostjo.

Vabljeni k ogledu!

ponedeljek, 5. januar 2026 Soustvarjaj prihodnost lesarstva: nov dodiplomski študijski program na UP FAMNIT

UP FAMNIT bo od študijskega leta 2026/2027 ponudila nov visokošolski študijski program 1. stopnje Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj. Program je zasnovan tako, da odgovarja na sodobne potrebe lesarske industrije v Sloveniji in Evropi ter pripravlja prihodnje strokovnjake s kombinacijo inovativnih tehnologij, trajnostnega pristopa in digitalnih veščin. Program se bo izvajal v slovenskem in angleškem jeziku.

Študij traja tri leta in je razdeljen na šest sklopov: temeljna znanja, bazični strokovni predmeti, digitalne veščine za rokovanje z lesom, poslovno-ekonomske kompetence in trajnostnost, lesena grajena okolja ter praktično usposabljanje, vključno z mednarodnim mobilnostnim oknom. Mobilnostno okno omogoča študentom pridobivanje izkušenj v tujini – pri 12 partnerskih univerzah in podjetjih iz Avstrije, Belgije, Italije, Nemčije in ZDA – ter spoznavanje različnih izobraževalnih sistemov, delovnih okolij in kulturnih pristopov.

Poleg mednarodnih izkušenj bodo študenti praktično usposabljanje opravljali tudi pri vodilnih slovenskih podjetjih, kar jim omogoča neposreden stik z realnimi projekti in inovativnimi tehnologijami. Tak pristop zagotavlja, da bodo diplomanti pripravljeni na izzive sodobne lesarske industrije, ki zahteva digitalne kompetence, trajnostno naravnanost in sposobnost reševanja kompleksnih problemov.

Program temelji na interdisciplinarnem pristopu in inovativnih metodah poučevanja – od projektnega dela in sodelovalnega učenja do študij primerov in diskusij. Študenti bodo pridobili veščine, ki omogočajo kreativno reševanje problemov in vključevanje trajnostnih rešitev v lesarstvo. Program zajema 22 predmetov, praktično usposabljanje, mobilnostno okno in zaključni seminar.

Študij se bo izvajal v Izoli, delno pa tudi v Kopru, kar študentom omogoča dostop do sodobnih učnih prostorov in raziskovalnega okolja.

»S programom Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj oblikujemo prihodnje vodilne strokovnjake na področju trajnostnih materialov. Program ponuja več kot zgolj diplomo, odpira vrata do inovacij, mednarodnega sodelovanja in znanj, ki so ključna za zeleni prehod,« je povzela prof. dr. Andreja Kutnar, koordinatorica študijskega programa.

Kam po študiju?

Diplomanti programa bodo pripravljeni na samostojno ali kooperativno delo kot strokovni in tehnični sodelavci v lesno predelovalni in gradbeni industriji, kot tehnični sodelavci na področju raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij ali raziskovalnih inštitucij, kot samostojni podjetniki, proizvajalci ali svetovalci, ter kot strokovni sodelavci v upravnih ustanovah, kot so ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi in občinske uprave. Diplomanti lahko svoje znanje nadgradijo na drugi stopnji – na UP FAMNIT je na voljo magistrski program Trajnostno grajeno okolje.

Več informacij o novem študijskem programu je na voljo tukaj.

Dijaki in dijakinje, vpišite se in postanite del inovativnega sveta lesarstva!