Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

Hotel Hudournik

natisni
O projektu Projektne aktivnosti in rezultati Partnerji na projektu Kratka predstavitev rezultatov projekta

Univerza na Primorskem je uspešno kandidirala na Javni razpis za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga je objavil Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Projekt "Po kreativni poti do praktičnega znanja" delno financira Evropka unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

     

O projektu

Izmed vseh vrst ptic veljajo hudourniki (Apus apus; Slika 1) za najbolj spretne in hitre letalce, ki večino svojega življenja preživijo v zraku. V letu se prehranjujejo, parijo, spijo in v prvih dveh-treh letih, dokler spolno ne dozorijo in ne pričnejo graditi svojega prvega gnezda, se tal nikoli niti ne dotaknejo.


Slika 1. Navadni hudournik (Apus apus). Vir: http://littlewhitelion.com/simple-animal-facts-to-brighten-your-day/.

Čeprav spominjajo na lastovke (Slika 2), z njimi niso sorodni, njihova največja sorodnost s kolobriji pa se zdi vsaj nekoliko presenetljiva.


Slika 2. Navadni hudournik (Apus apus), kolibri (Hylocharis leucotis) in mestna lastovka (Delichon urbica). Viri: https://www.flickr.com/photos/peterschoen/8744139699/; http://www.infojardin.com/foro/showthread.php?t=287434&page=5; http://en.wikipedia.org/wiki/Common_house_martin.

Zaradi svojega načina življenja je hudournike težko proučevati, o njih vemo še vedno zelo malo in so zato zelo skrivnostne ptice. Šele nedavno in z uporabo sodobne geolokacijske tehnologije so znanstveniki ugotovili njihove migracijske poti med Evropo in podsaharsko Afriko, pri čemer hudournik v svojem okoli 6500 km dolgem spomladanskem vračanju v rojstni kraj dnevno preleti tudi do 500 km (Slika 3).


Slika 3. Migracijska pot navadnega hudournika (Apus apus) v letih 2010-2011. Privzeto iz: BTO News, May-June 2012.

Svoja prvotna gnezdišča v visokih, prepadnih in težko dosegljivih ostenjih oziroma drevesnih duplih, so že v rimskih časih zamenjali z gradnjo gnezdišč na visokih stavbah, ki jih je ustvaril človek: pod strešniki, med zidaki, na podstrešjih, v zvonikih in stolpih. Hudourniki predstavljajo torej pravo divjino v urbanem okolju. Pri moderno zasnovanih arhitekturnih novogradnjah, prenovah ali rušenju starejših stavbenih objektov, prenameni zapuščenih industrijskih objektov v stanovanja ali pisarne, ob uporabi novejših gradbenih materialov, tehnik in standardov, zlasti v starih mestnih jedrih, hudourniki drastično izgubljajo primeren gnezditveni prostor. V nekaterih evropskih mestih, npr. Londonu, Baslu, Amsterdamu in Zürichu, kjer so hudournike razglasili za paradne konje biotske pestrosti urbanega okolja, se te problematike dobro zavedajo in so se že lotili obsežnih varstvenih akcij z namenom ohranjanja njihovih gnezdišč. Temu zgledu si želimo slediti v Sloveniji.

V okviru projekta „Hotel Hudournik“ si želimo izdelati načrt za konstrukcijo samostoječega stolpa z gnezdilnicami za navadne hudournike (z vso potrebno projetno dokumentacijo), ki bo številnim pticam predstavljal dolgotrajen, robusten in varen gnezditveni prostor. Gnezditveni stolp bo dodatno opremljen z ustrezno informacijsko-komunikacijsko (IK) opremo za neinvazivno opazovanje ptic v gnezdišču. Oprema bo zasnovana po principu video-nadzornih sistemov z ustrezno avtonomnostjo delovanja in prenašanja podatkov v nadzorni center, kjer se bo izvajala obdelava in analiza prejetih podatkov. Na ta način boomogočen tudi sistematičen-znanstveni pristop opazovanja ptic v gnezdišču. Gnezditveni stolp, ki bo s svojo samoniklo konstrukcijo in estetiko sledil arhitekturnim posebnostim urbanega okolja, bo poleg izboljšane samopodobe mestnega okolja, afirmacije lokalne skupnosti in varstvu ptic služil tudi znanstvenemu namenu, saj bodo v stolpu vgrajene gnezdilnice omogočale uvid v skrivnostno življenje hudournikov.

Projektne aktivnosti in rezultatina vrh

V okviru projekta smo na karti natačno označili mesta gnezdišč navadnega hudournika v starem mestnem jedru Kopra, na Markovcu in v Olmu (Slika 4).


Slika 4. Gnezditvene lokacije navadnega hudournika (Apus apus) v mestnem jedru Kopra, na Markovcu in v Olmu.

Izdelali smo načrt in prototip gnezdilnice za gnezditveni stolp (Slika 5).


Slika 5. Načrt in prototip gnezdilnice za hudournike.

Preliminarne skice gnezdilnice:

Na podlagi programiranja in testiranja različne računalniške opreme in številnih poskusov smo se gnezdilnico odločili opremiti z računalniki Raspberry Pi (Sliki 6 in 7); ti omogočajo obdelavo podatkov, ki jih bomo zbirali neprestano skozi celotno gnezditveno obdobje hudournikov. Z raznimi senzorji merimo temperaturo, vlago in zaznavamo prisotnost ptic v gnezdišču, zbrane podatke bomo prenesli na strežnik kjer jih bomo dalje obdelovali. Izračunali smo porabo in analizirali vse zahteve projekta. Izdelali smo prototip in vzpostavili vse povezave. Lahko snemamo, fotografiramo, merimo temperaturo in vlago ter zaznavamo prisotnost ptic v gnezdilnici.


Slika 6. Rapberry Pi skupaj s senzorji DHT22, PIR in kamero PiNoir.


Slika 7. Poskus uporabe ultrazvočnega senzorja, katerega smo potemnadomestili s PIR senzorjem, ki ima večji ozorni kot detekcije in deluje na ifrardeče žarke.

V podjetju Frank proizvodnja strojev, Andrej Frank s.p. smo do izvedli analize tehnoloških omejitev znotraj podjetja, analize primernosti materialov, analize logistike projekta in obravnavali lokacijsko problematiko projekta (vpliv krajinske arhitekture) ter idejne zasnove stolpa. Te idejne zasnove smo najprej udejanili s skicami in nato še s 3D modeli različnih potencialnih rešitev, ki bi jih uporabili pri oblikovanju in konstruiranju stolpa.

Partnerji na projektuna vrh

3 študenti:

  • 1 študent dodiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika (UP FAMNIT),
  • 1 študent podiplomskega študijskega programa Varstvo narave (UP FAMNIT),
  • 1 študent dodiplomskega študijskega programa Management (UP FM). 

1 delovni mentor:

2 pedagoška mentorja:

Kratka predstavitev rezultatov projektana vrh

Kratka predstavitev projekta in rezultatov projekta je dostopna tukaj.