Trajnostno grajeno okolje

Temeljni podatki o programu

Ime programa: TRAJNOSTNO GRAJENO OKOLJE
Vrsta programa: magistrski, 2. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: magister inženir trajnostnega grajenega okolja oz. magistrica inženirka trajnostnega grajenega okolja
Trajanje študija: 2 leti
Število kreditnih točk (ECTS): 120 ECTS
Način študija: redni, izredni
Kraj izvajanja študija: Izola
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)

Koordinator programana vrh

izr. prof dr. Matthew John Schwarzkopf

prof. dr. Andreja Kutnar, namestnica koordinatorja

Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.

Splošno o programuna vrh

Študijski program predstavlja zaokroženo ponudbo znanj, ki temeljijo na gradbeni, lesarski in arhitekturni znanosti in ki imajo poleg izrazite aplikativne vrednosti tudi to prednost, da ponujajo interdisciplinarno kombinacijo znanj, ki jih potrebuje vsakdo, ki želi aktivno slediti razvoju sodobne gradbene znanosti ali pa uspešno delovati bodisi v akademskem svetu, bodisi v javni upravi in gospodarstvu.

Temeljni cilj študijskega programa je vzgojiti strokovnjake, ki bodo sposobni reševati zahtevne probleme, ki se pojavljajo v sektorju trajnostnega grajenega okolja. Študijski program je namenjen diplomiranim gradbenikom in lesarjem, ki želijo poglobiti svoje znanje na področju stavbarstva s trajnostno gradnjo ter pridobiti nova znanja.

Cilji programana vrh

• Omogočiti poglobljeno razumevanje trajnostnega grajenega okolja.
• Študentom prikazati pomembnost analitičnega razmišljanja in argumentiranja, ter uporabnost raznih metod reševanja problemov v trajnostno grajenem okolju.
• Izobraziti in usposobiti študente, da bi pridobili zaupanje v uporabo pridobljenega strokovnega znanja.
• Razviti sposobnost razmišljanja, dokazovanja in argumentiranja na področju grajenega okolja.
• Prepoznavati povezave med raznimi disciplinami, ki se uporabljajo pri kreiranju grajenega okolja.
• Razviti sposobnost analiziranja danih podatkov v smislu pridobivanja novih zaključkov.
• Razviti občutek za sodelovanje pri reševanju problemov.
• Izobraziti študente, da bodo znali uporabljati moderne tehnološke pripomočke pri reševanju in predstavitvi problemov in konceptov trajnostnega grajenega okolja.
• Razviti pri njih pozitivni odnos do nadaljnjega pridobivanja znanj na področju trajnostnega gradbeništva.
• Opozoriti na pravilnost izražanja, tako s simboli, kot tudi govorno oziroma pisno.
• Razviti občutek, da bodo znali v dani situaciji identificirati in uporabiti pravilne veščine, znanje in tehnike.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik študijskega programa se lahko vpiše, kdor:

• je zaključil dodiplomski študijski program 1. stopnje s področij gradbeništva in lesarstva;
• je zaključil visokošolski strokovni študijski program (program, sprejet pred 11.6.2004) s področij gradbeništva in lesarstva;
• je zaključil študijski program, ki je po trajanju in obsegu enakovreden programu iz prve in druge alineje z drugih strokovnih področij, in pred vpisom opravi dodatne študijske obveznosti (do 30 ECTS), ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do največ 30 ECTS določi pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija.
  Kandidat opravi dodatne študijske obveznosti med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program.

V študijski program se lahko vpiše tudi kandidat, ki je zaključil primerljiv študij v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja, priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu Trajnostno grajeno okolje.

V primeru OMEJITVE VPISA bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija; pri tem se pri povprečju kot ena od študijskih obveznosti upošteva tudi zaključna naloga na dodiplomskem študiju.

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Prehod med študijskimi programi je vpis v 2. letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

Vpis v 2. letnik študijskega programa se po merilih za prehode je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v magistrski študijski program Trajnostno grajeno okolje,
• študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot magistrski študijski program Trajnostno grajeno okolje,
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu Trajnostno grajeno okolje.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent lahko napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 48 kreditnih točk (KT) iz predmetov 1. letnika.

Študent se lahko izjemoma vpiše v 2. letnik, tudi, če ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze ipd., ob pogoju, da ima zbranih vsaj 42 KT iz predmetov 1. letnika. O vpisu odloča pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi individualne prošnje študenta.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik, pod pogojem, da zbere vsaj 24 KT v prvem vpisu v letnik.

Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom in Statutom UP. V skladu z zakonom in Statutom UP lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto. 

Za dokončanje študija je potrebno opraviti vse študijske obveznosti, predvidene z učnimi načrti predmetov in s študijskim programom. Študent izdela magistrsko delo pod vodstvom mentorja, ki ga izbere praviloma v 2. letniku študija. Priprava magistrskega dela in magistrsko delo mora biti pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pripravi in zagovoru magistrskega dela na UP FAMNIT.

Predmetnikna vrh

Študijski program obsega 15 predmetov in pripravo ter zagovor magistrskega dela. Predmeti se delijo na obvezne predmete (12 predmetov), notranje izbirne in zunanje izbirne predmete.

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa ter obvezni in izbirni predmeti.

Kratki opisi predmetov so dostopni TUKAJ.

Legenda:
P = predavanja, SE = seminarji , SV = seminarjiske vaje, LV = laboratorijske vaje, TV = terenske vaje
KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

Izbirnostna vrh

V času študija študent izbere 3 izbirne predmete (1 notranje izbirni, 1 zunanje izbirni, 1 po izbiri - zunanje ali notranje izbirni predmet). Izbirni predmeti so ovrednoteni s 3 ali 6 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).

NOTRANJE izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; nabor notranje izbirnih predmetov je predstavljen v poglavju Predmetnik (tabela 4).

ZUNANJE izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. V okviru zunanje izbirnosti lahko študent izbira predmete podiplomskih študijskih programov s področja gradbeništva in trajnostnega upravljanja. Glede na specifičen interes študenta, praviloma v povezavi z magistrsko nalogo (2. letnik), lahko študent zunanje izbirne predmete izbira tudi v okviru študijskih programov z drugih študijskih področij.

Študent se lahko odloči, da namesto zunanjih izbirnih predmetov izbere predmete iz nabora notranjih izbirnih predmetov.

V poglavju Predmetnik (tabela 4) so navedeni vsi izbirni predmeti v študijskem programu, fakulteta pa vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).

Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorja programa.

Terenske vajena vrh

V okviru posameznih predmetov študijskega programa se del predmeta izvaja tudi na terenu (terenske vaje).

Terenske vaje se izvajajo kot dopolnitev študijskega procesa, za študente je prisotnost na njih obvezna. Na terenskih vajah pridobijo študentje praktična znanja, ki predstavljajo nadgradnjo teoretičnih vsebin, s katerimi se študentje seznanijo na predavanjih. Terenske vaje so lahko eno- ali večdnevne. Zlasti v višjih letnikih so pri nekaterih predmetih predvidene dvo- in tridnevne terenske vaje, ki potekajo v Sloveniji ali tujini (na primer v Istri, na Cresu in Lošinju, na Velebitu). Na terenskih vajah študentje ob pomoči profesorjev in asistentov ter lokalnih vodičev spoznavajo lokalne posebnosti in tuje raziskovalne inštitucije ter izvajajo praktične naloge v naravnem okolju. Hkrati ne gre pozabiti, da predstavljajo terenske vaje eno najbolj prijetnih in priljubljenih obveznosti študija, saj študentom in učiteljem omogočajo tudi neformalno druženje in spoznavanje novih krajev.

Študentom programov, kjer se terenske vaje izvajajo priporočamo cepljenje proti klopnemu meningitisu zaradi izpostavljenosti možnosti okužbe na terenskih vajah. Cepljenje je organizirano v sklopu rednih zdravniških pregledov v Zdravstvenemu domu Koper in bo za študente brezplačno.

Na podlagi Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu (UL RS, št. 40/94, 45/98) in v skladu s Pravilnikom o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi na Primorskem članica Univerze na Primorskem stroške, povezane z izvajanjem študijskega programa na terenu in z organizacijo strokovnih ekskurzij, zaračuna študentom po dejanskih stroških na udeleženca.

Vodstvo UP FAMNIT se na podlagi analize stroškov terenskih vaj in ocene finančnih zmožnosti fakultete v konkretnem študijskem letu odloči, v kolikšnem delu bo lahko sofinancirala stroške (v zadnjih letih med 50% in 80% stroškov) terenskih vaj za posamezno študijsko leto.

Fakulteta bo tudi v bodoče, v kolikor bodo za to zagotovljena finančna sredstva, delno sofinancirala stroške terenski vaj kot v preteklih študijskih letih.

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov

• zmožnost kritičnega in samokritičnega mišljenja;
• sposobnost generiranja novih (kreativnih) idej;
• uporaba pridobljenega znanja v praksi;
• usposobljenost raziskovanja na ustrezni ravni;
• sposobnost za konstruktivno interakcijo z drugimi, ne glede na njihovo kulturno ozadje ter spoštovanje različnosti;
• sposobnost prevzemanja pobud ter spodbujanja podjetniške in intelektualne radovednosti;
• sposobnost vrednotenja in ohranjanja kakovosti dela;
• usposobljenost za delo v mednarodnem okolju.

Predmetnospecifične kompetence diplomantov

• zmožnost opisati dano situacijo s pravilno uporabo simbolov in zapisov;
• zmožnost da razložijo njihovo razumevanje konceptov in principov trajnostnega grajenega okolja;
• reševati stavbarske (ter tudi ostale) probleme z uporabo moderne tehnologije;
• razviti sposobnost analiziranja danega problema;
• biti sposobni iz danih podatkov deducirati nove logične zaključke;
• samozavestno se soočiti z danim problemom na področju trajnostno grajenega okolja ter poiskati njegovo rešitev;
• sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov v gradbeni stroki ob upoštevanju trajnostnega razvoja;
• kritična presoja dogajanja na področju trajnostnega grajenega okolja;
• sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z že obstoječim znanjem;
• sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst gradbene stroke;
• avtonomnost pri strokovnem delu;
• razumevanje aplikativne vrednosti matematike in statistike;
• razumevanje gradbenih materialov na mikroskopskem in makroskopskem nivoju;
• usposobljenost za karakteriziranje lastnosti materialov;
• usposobljenost za projektiranje lesenih objektov;
• poznavanje in razumevanje problematike varovanja zdravja v grajenem okolju ter razumevanje dejavnikov tveganja v tem kontekstu;
• usposobljenost za vrednotenje okoljskih vplivov gradbenih materialov in stavb;
• sposobnost analize obstoječe stavbe in zasnove projekta energijsko učinkovite prenove stavbe;
• razumevanje pomena alternativnih virov surovin v trajnostnem gradbeništvu.

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanje študijana vrh

Diplomanti se bodo lahko zaposlili v gradbenem sektorju, ki se ukvarja s trajnostnim gradbeništvom. Še posebej v podjetjih, ki se ukvarjajo z leseno gradnjo. Lahko se bodo zaposlili tudi na drugih področjih, kjer so hkrati potrebna temeljna poznavanja trajnostnega razvoja in lesarstva, kot na primer strateški in logistični oddelki večjih podjetij.

Prav tako imajo diplomanti po končanem študiju odprte možnosti za zaposlitev v drugih industrijskih sektorjih (npr. v biotehnoloških sektorjih, če z izbirnimi predmeti pridobi ustrezna dodatna znanja in veščine).

Diplomanti se lahko vključujejo v razvojno delo v različnih inštitucijah ali pričnejo s samostojnim znanstveno-raziskovalnim delom na ekonomskih raziskovalnih ustanovah.