Varstvena biologija

Temeljni podatki o programu

Ime programa: Varstvena biologija
Vrsta programa: doktorski, 3. stopnja
Znanstveni naslov diplomanta: doktor znanosti / doktorica znanosti
Trajanje študija: 4 leta
Število kreditnih točk (KT): 240 KT
Način študija: izredni
Jezik izvedbe: slovenski jezik, angleški jezik
Kraj izvajanja študija: Izola
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)

Koordinator programana vrh

izr. prof. dr. Vladimir Ivović

Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.

Splošno o programuna vrh

Doktorski študijski program Varstvena biologija bo študente usposobil za samostojno znanstveno raziskovalno delo na področju varovanja vrst in njihovega naravnega okolja. Študenti bodo med študijem spoznavali multidisciplinarne pristope k varovanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev. Tesno sodelovanje med doktorskim študentom in njegovim mentorjem bo študentu omogočilo, da se sčasoma uveljavi v slovenskem in mednarodnem znanstvenem prostoru ter tudi sam pripomore k razvoju varstvene biologije kot znanstvene vede. Tekom študija bodo študenti pridobili veščine tudi za ustrezno znanstveno komunikacijo s širšo javnostjo o človeškem vplivu na populacije, vrste, združbe, ekosisteme in biosfero ter pridobili ustrezne kompetence za usmerjanje okoljskih politik.

Cilji programana vrh

• Prispevati k raziskovalnem delu na področju spoznavanja raznolikosti živega sveta in njegovega varstva ter k razumevanju učinkov človeških dejavnosti na populacije, vrste, združbe, ekosisteme in biosfero.
• Aktivno razvijati praktične multidisciplinarne pristope za varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.
• Izobraziti mednarodno uspešne raziskovalce na področju varstvene biologije.
• Prispevati k razvoju varstvene biologije kot znanstvene vede v slovenskem in mednarodnem prostoru.

V okviru zastavljenih ciljev in v skladu z znanstveno-raziskovalnim delom mentorja bodo študentje:

• prispevali k znanstveno raziskovalnem delu na področju različnih poddisciplin varstvene biologije (varstvena ekologija, varstvena genetika, upravljanje s populacijami, varstvena parazitologija, itn.);
• sposobni samostojno dognati in povzeti vzroke in posledice, ki jih prinaša obdobje antropocena, oceniti vplive na  zmanjševanje biotske raznovrstnosti na vseh treh ravneh (genski, vrstni in ekosistemski) ter prispevati k rešitvam in ukrepom za ustavitev upada biotske raznovrstnosti in izgube  ekosistemskih funkcij in storitev;
• pridobili znanje in veščine, pomembne za omenjeno znanstveno področje, vključno s kritičnim ovrednotenjem znanstvenih dokazov in poskusov, usvojili veščine kvantitativnega in konceptualnega modeliranja ter kritičnega odločanja v realnem svetu;
• razvijali znanstveno komunikacijo s širšo javnostjo in z deležniki, vključenimi v različne panoge, ki se ukvarjajo z naravovarstvom in okoljevarstvom, kakor tudi z snovalci politik.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik doktorskega študijskega programa Varstvena biologija se lahko vpiše, kdor je zaključil program in pridobil:

1. diplomo magistrskega študijskega programa 2. stopnje; ali
2. diplomo dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004); ali
3. diplomo enovitega magistrskega študijskega programa 2. stopnje, če je ovrednoten s 300 ECTS kreditnimi točkami in je trajal 5 let; ali
4. diplomo podiplomskega magistrskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004). Tem kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 ECTS kreditnih točk; ali
5. diplomo na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Priporočljiva področja predhodnega izobraževanja so: biologija, naravoslovje, okoljske znanosti,  biokemija.

Če bo sprejet sklep o OMEJITVI VPISA, bodo kandidati izbrani glede na:

• povprečno oceno izpitov na predhodnem študiju (60 %),
• oceno zaključnega dela na predhodnem študiju (20 %),
• število točk zbranih pri izbirnem izpitu (20%).

Pri izbirnem izpitu se bo ocenjevala tudi kandidatova predstavitev predhodnega raziskovalnega dela, njegovi predhodni dosežki na znanstvenem in strokovnem področju (objavljeni znanstveni in strokovni članki, priznanja, nagrade in drugo) in motivacijsko pismo. Način točkovanja določi pristojna komisija UP FAMNIT.

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Prehod med študijskimi programi je vpis v višji letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

V višji letnik doktorskega študijskega programa Varstvena biologija se po merilih za prehode vpiše kandidat, ki prehaja iz drugega doktorskega študijskega programa 3. stopnje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program Varstvena biologija,
• študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot doktorski študijski program Varstvena biologija, in
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite. 

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v doktorskem študijskem programu Varstvena biologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Predmetnikna vrh

Študijski program sestavljajo naslednji sklopi:

• obvezni predmeti,
• izbirni predmeti,
• seminar,
• individualno raziskovalno delo,
• doktorska disertacija.

Študent ob vpisu v 1. letnik v skladu s svojimi raziskovalnimi interesi izbere mentorja, ki ga usmerja pri študiju in pripravi doktorske disertacije. 

Vsebina in struktura študijskega programa so natančneje obrazloženi v nadaljevanju.

Kratki opisi obveznih in izbirnih predmetov so objavljeni TUKAJ.

Letnik	Študijske obveznosti študenta	Število kreditnih točk (KT)
		KT	KT/letnik
1.	Raziskovalna metodologija	10	60
	Seminar	10
	Individualno raziskovalno delo 1	20
	2 notranje izbirna predmeta (po 10 KT)	20
2.	Priprava doktorske dispozicije	10	60
	Individualno raziskovalno delo 2	30
	2 notranje izbirna predmeta (po 10 KT)	20
3.	Individualno raziskovalno delo 3	60	60
4.	Individualno raziskovalno delo 4	30	60
	Individualno raziskovalno delo - priprava in zagovor doktorske disertacije	30
SKUPAJ		240

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SE	SV	Skupaj
1.	Raziskovalna metodologija	10	30	-	45	75

Izbirni predmeti

Izbirni predmeti so razdeljeni na dva sklopa: vsebinski in metodološki.

Vsebinski predmeti podajajo poglobljeno znanje iz določene tematike in študentu omogočajo celovit pristop k vsebinam, ki jih bo razvijal v okviru samostojnega raziskovalnega dela in priprave doktorske disertacije. Metodološki predmeti pa podajajo znanje in prispevajo v usvojitev veščin, ki jih študent potrebuje za osnovanje in izpeljavo raziskave.

Študent mora tekom študija z metodološkimi izbirnimi predmeti izbrati vsaj 10 KT. Izbrani predmet se navezuje na študentovo raziskovalno delo.

Individualno raziskovalno delo

Individualno raziskovalno delo predstavlja znanstveno raziskovalno delo študenta na njegovi doktorski temi, ki ga študent opravlja pod vodstvom in v sodelovanju s svojim mentorjem.

Doktorska disertacija

Doktorska disertacija predstavlja nov tehten znanstveno-raziskovalni prispevek s področja varstvene biologije.

Postopek prijave teme doktorske disertacije in zagovora je podrobno določen v univerzitetnem pravilniku o pripravi in zagovoru doktorske disertacije.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Napredovanje po programu

Študent lahko napreduje v 2. letnik, če opravi vse obveznosti 1. letnika v skupnem obsegu 60 kreditnih točk ECTS (KT). Študent lahko napreduje v 3. letnik, če opravi vse obveznosti 1. letnika v skupnem obsegu 60 KT, 2. letnika v skupnem obsegu 60 KT in ima potrjeno temo doktorske disertacije. Študent lahko napreduje v 4. letnik, če opravi vse obveznosti 3. letnika v skupnem obsegu 60 KT, vse obveznosti 2. letnika v skupnem obsegu 60 KT in vse obveznosti 1. letnika v skupnem obsegu 60 KT.

V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (npr. materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze), se lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik z manjšim številom kreditnih točk (vendar ne z manj kot 30 KT).

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se lahko omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme Senat UP FAMNIT na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja pristojne komisije UP FAMNIT. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

Dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in izdelati ter uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo s področja varstvene biologije.

Rezultati raziskave morajo biti pred zagovorom doktorske disertacije objavljeni (ali sprejeti v objavo) v mednarodni reviji s področja, in sicer v vsaj dveh člankih v revijah s seznama SCI, od tega je lahko eden v bazi Scopus, pri čemer mora biti na obeh objavah prvi ali vodilni avtor. Članka morata biti sprejeta v objavo ali objavljena v revijah, ki jih indeksira SCI, SSCI ali AHCI in imajo dejavnik vpliva (po ISI), kot znanstveni članki iz  kategorije 1.01 ali 1.02 v bazi COBISS.

Kompetence doktorandovna vrh

Splošne kompetence doktorandov

• Sposobnost samostojnega iskanja informacij in pridobivanja strokovnega biološkega znanja ter povezovanje le-tega v multidisciplinarni sklop z drugimi vedami, ki so pomembne za razumevanje interakcije človek – narava – družba.
• Prepoznavanje relevantnih bioloških problemov povezanih z upadom biotske raznovrstnosti in izgubo ekosistemskih funkcij in storitev ter osvojitev naprednih temeljnih znanj z uporabo primernih in sodobnih tehnik in metodologij.
• Kritična presoja dogajanja in dinamike sprememb na področju varovanja narave ter razumevanja pomena trajnostnega upravljanja in rabe obnovljivih naravnih virov.
• Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov antropocentričnega vpliva na živo naravo.
• Razumevanje varstvene biologije kot interdisciplinarne vede, ki zahteva celostni pristop k problematiki reševanja naravovarstvenih problemov  upoštevajoč vse domene življenja.
• Sposobnost samostojnega načrtovanja in vodenja znanstvene raziskave ter sposobnost sodelovanja v delovni skupini (timsko delo).
• S pomočjo pridobljenih kompetenc prenosa znanja javnosti in deležnikom, ki delujejo na področju naravovarstva in okoljevarstva, sposobnost delovanja v širši družbeni skupnosti.

Predmetno-specifične kompetence doktorandov

• Sposobnost razumevanja kompleksnih načel v varstveni biologiji in njihovega pomena pri ohranjanju biotske pestrosti ter zaščiti zavarovanih območij in vrst, med drugim:
  • kompleksnih vzorcev in procesov, ki oblikujejo biotsko raznovrstnost v kopenskih in vodnih ekosistemih na genski in vrstni ravni ter pomembno prispevajo k funkcijam ekosistema;
  • koncepta strukturne in funkcionalne povezljivosti (demografska in evolucijska soodvisnost) med populacijami in združbami;
  • pomena trajnostnega upravljanja s populacijami;
  • pomena mikrobne ekologije za delovanje ekosistemov;
  • pomena parazitizma kot enega glavnih vzrokov evolucijskih sprememb v živem svetu ter vpliv globalizacije na širitev bolezni in njihovim grožnjam za javno zdravje in lokalno biodiverziteto;
  • naravnih in antropogenih dejavnikov, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost na lokalni in globalni ravni;
  • koncepte metapopulacij, oportunističnih vrst in metazdružb;
  • principe obnašanja vrst v spreminjajočem okolju z evolucijske perspektive;
  • mehanizme adaptacije prostoživečih organizmov na spremembe v okolju glede na njihovo genetsko variabilnost in epigenomski zapis;
  • pomen ohranjanja ravnovesja med varovanjem ekosistemov in koriščenjem ekosistemsko storitev;
  • družbenih komponent in sistemov, ki so pomembni pri ohranjanju in upravljanju s populacijami.
• Sposobnost uporabe primernih znanstvenih metod za razumevanje okoljskih dejavnikov in temeljne pristope za ohranjanje ogroženih vrst in njihovih življenjskih okolij ter za reševanje ali omilitev splošnih okoljskih problemov, preko:
  • načrtovanja načinov upravljanja s populacijami ogroženih vrst v kopenskih in vodnih ekosistemih;
  • izvajanja laboratorijskih analiz s klasičnimi tehnikami ter sodobnimi genetskimi in genomskimi tehnikami;
  • uporabe bioinformacijskih orodij s področja komparativne genomike, metagenomike, transkriptomike in proteomike;
  • uporabe najbolj ustreznih, sodobnih metod multivariatne statistike skupaj s pripravo in interpretacijo rezultatov.

Možnosti zaposlitve doktorandovna vrh

Doktorski študij Varstvena biologija bo izobrazil strokovnjake, ki bodo v domačem in mednarodnem okolju lahko vodili raziskave in vzpostavljali smernice varstva narave v kritičnem času biodiverzitetne krize ter tako neposredno pripomogli k reševanju ključnih izzivov današnjega časa. Na lokalni in nacionalni ravni se potrebe po visoko izobraženem kadru s področja varstvene biologije kažejo predvsem v znanstveno-raziskovalnih institucijah (univerze, javne in zasebne raziskovalne ustanove) ter nekaterih nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju varstva narave. Strokovnjake s področja varstvene biologije zaposlujejo tudi nekatere gospodarske družbe, ki razumejo pomen varovanja vrst in ekosistemov. 

Stroški študijana vrh

• ŠOLNINA za letnik študija je določena v vsakoletnem Ceniku UP FAMNIT.
• SOFINANCIRANJE ŠOLNINE DOKTORSKEGA ŠTUDIJA je omogočena študentom, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija ter Meril in pogojev za sofinanciranje doktorskega študija na Univerzi na Primorskem. Več si lahko preberete tukaj.