petek, 1. december 2023 Ana Lokovšek: Obnova gozdičkov rjavih alg iz rodu Cystoseira
V sredo, 6. decembra 2023, bo izveden 7. seminar iz morskih vsebin.
ČAS IN PROSTOR: Predavanje bo potekalo v Livadah 1.0 (Livade 6, Izola), predavalnica Epsilon (pritličje), od 12. do 13. ure.
------------------------------------
Predavateljica: Ana Lokovšek
------------------------------------
Ana Lokovšek je mlada raziskovalka na Morski biološki postaji v Piranu (Nacionalni inštitut za biologijo) in se ukvarja z makroalgami, ki predstavljajo pomembne biogradnike v Jadranskem morju. Ana je leta 2018 diplomirala na Biotehniški fakulteti, smer Biologija. Študij je nadaljevala v Kopru na Fakulteti za naravoslovje, matematiko in informacijske tehnologije, kjer se je vpisala na smer Varstvo narave. Leta 2021 je pod mentorstvom prof. dr. Lovrenca Lipeja magistirala z nalogo "Prehranjevalne navade pisanice (Serranus scriba) in volčiča (Serranus hepatus) v slovenskem morju«. Po zaključenem magisteriju se je predavateljica vpisala na doktorski študij Ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožeta Stefana in začela delati na Morski biološki postaji kot mlada raziskovalka. V okviru svojega doktorata pod mentorstvom dr. Martine Orlando Bonaca se ukvarja z varstvom in obnovo habitatov rjavih alg iz rodu Cystoseira s.l.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
NASLOV: Obnova gozdičkov rjavih alg iz rodu Cystoseira
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Rjave alge iz rodu Cystoseira s.l. (vključujoč rodove Cystoseira, Gongolaria in Ericaria) so pomembni gradniki habitata v Jadranskem morju in tudi širše v Sredozemskem morju. Za njih je značilna razvejana tridimenzionalna struktura steljke, ki tvori t.i. krošnje, te pa se združujajo v prave podvodne gozdičke. Ti podvodni gozdički so po pomembnosti in številu vrst lahko primerljivi celo z gozdovi na kopnem in nudijo številne ekosistemske storitve kot so visoka primarna produkcija, dolgotrajni ponor ogljika in zaščita obalnega pasu pred vremenskimi vplivi. Krošnje cistozir nudijo tudi življenjski prostor bogati ribji in nevretenčarski združbo, substrat za številne vrste epifitov, vir hrane za številne organizme in jasli za ribje mladice. Zaradi antropogenih pritiskov kot so prelov velikih predatornih rib, gradnja v obalnem pasu, onesnaževanje in evtrofikacija voda ter segrevanje morja so populacije cistozir v zadnjih desetletjih v upadanju. Zaradi slabe širitvene kapacitete, fragmentiranih populacij in intenzivne paše s strani morskih ježkov in rastlinojedih rib je naravna obnova populacij malo verjetna. Dobro organizirani in usmerjeni obnovitveni ukrepi so tako nujni za ohranitev teh pomembnih habitatov.
