Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

petek, 11. oktober 2013 Vabilo na Inavguracijsko predavanje študijskih programov Aplikativna kineziologija "Is Exercise good for the Brain?"

Vljudno vabljeni na inavguracijsko predavanje študijskih programov
Aplikativna kineziologija 1., 2. in 3. stopnje z naslovom:

»Is Exercise good for the Brain?«,
(Ali je vadba dobra za možgane?)

ki ga bo izvedel priznani strokovnjak prof. dr. Romain Meeusen.

Predavanje bo v torek, 15. oktobra 2013 ob 9.00 uri
v predavalnici TRAMONTANA na
UP FHŠ, Titov trg 5, Koper
.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

..

KRATKA PREDSTAVITEV PREDAVANJ

Predavatelj bo predstavil pregled raziskav, ki so bile v zadnjih 20 letih izvedene na oddelku za fiziologijo človeka na Vrije Universiteit Brussel , ki raziskuje vpliv vadbe na delovanje možganov.
Predavanje se bo dotaknilo tematike akutnih in kroničnih odzivov kognitivnih procesov med gibalno športno aktivnostjo.
Koncentracije nevrotransmiterjev, kot so dopamin (DA), noradrenalin (NA) in serotonin (5-HT), se med vadbo povečujejo. Spremljanje sproščanja nevrotransmiterjev v različnih možganskih jedrih med vadbo s pomočjo mikrodialize je pokazalo, da se koncentracije DA , NA in 5-HT med vadbo občutno povišajo ter da trening zmanjša bazalne koncentracije nevrotransmiterjev. Hkratno spremljanje temperatur možganov, abdomna ter repa in sproščanja nevrotransmiterjev iz sprednjega hipotalamusa nam lahko da vpogled v možne vplive nevrotransmiterjev na termoregulacijo med vadbo. Opravljenih je bilo več študij, ki so s spreminjanjem koncentracije nevrotransmiterjev v možganih ugotavljale vpliv nevrotransmiterjev na zmogljivost pri vadbi.
Gibalna športna aktivnost lahko ohrani kognitivne funkcije pri starejši populaciji, spodbudi funkcionalno okrevanje po travmatičnih poškodbah centralnega živčnega sistema (CŽS) in povzroči nevrogenezo v odraslem CŽS. Nevrotrofični dejavnik možganskega izvora (BDNF; angl. brain-derived neurotrophic factor) je ključni dejavnik za spodbujanje plastičnosti, odvisne od izkušenj. Gre za nevrotrofin, ki deluje kot regulator preživetja, rasti in diferenciacije nevronov. Naredili smo več študij, v katerih smo preučevali učinke GŠA na nevrogenezo. GŠA poveča nevrogenezo, vendar, če jo izvajamo v onesnaženem okolju, se ti učinki zavrejo.

 PREDSTAVITEV PREDAVATELJA

Prof. dr. Romain Meeusen je vodja oddelka za človeško fiziologijo na Univerzi Vrije v Bruslju. Njegov raziskovalni interes je usmerjen v delovanje možganov pri gibalno/športni aktivnosti v zdravju in bolezni: raziskuje vpliv nevrotransmiterjev na človeško delovanje in vadbo. Njegov oddelek raziskuje predvsem sindrom pretreniranja z vidika možganov. Prof. dr. Romain je tudi prvi avtor izjave o pretreniranosti, ki jo je izdal Evropski koledž za športne znanosti, ECSS. Njegova zadnja dela so s področja termoregulacije, nevrogeneze ter kognicije v zdravja in bolezni. Poučuje fiziologijo vadbe in športne fizioterapije. Prof. dr. Romain je objavil več kot 380 člankov v strokovnih in znanstvenih revijah. Napisal je 18 knjig o športni fizioterapiji in predaval na več kot 730 domačih in mednarodnih konferencah. Bil je predsednik Belgijskega združenja za kineziologijo in bivši predsednik Belgijske federacije za športno fizioterapijo. Je član upravnega odbora ECSS in član upravnega odbora American College of Sports Medicine (ACSM). Leta 2009 je na Université Libre de Bruxelles prejel belgijski Francqui Chair na tematikovadba in možgani. Je vodja laboratorija za človeško sposobnost na Vrije Universiteit Brussel, kjer dela z več vrhunskimi športniki in znanstveniki iz Lotto Cycling Institute.