petek, 31. julij 2020 Z okrepitvijo zelene infrastrukture do ohranjanja biotske raznovrstnosti
Zelena infrastruktura obsega naravne in polnaravne zelene površine, ki jih je uredil oziroma zgradil človek. Mnogi njeni elementi zato niso zgolj zanimivo pričevanje trajnostne rabe prostora skozi čas, ampak so predvsem ključnega pomena za ohranjanje biodiverzitete širšega prostora.
Nazoren primer so kali, ki predstavljajo pomemben habitat ogroženih dvoživk, in tudi mozaična krajina, ki je s prepletom suhih zidov in travišč habitat mnogih ozko specializiranih živalskih vrst. Njihov obstoj in obstoj z njimi povezanih ekosistemskih storitev pa ni samoumeven, saj je tesno povezan z aktivnim in smotrnim upravljanjem posameznih območij. Ker pa se gospodarske dejavnosti že desetletja vztrajno spreminjajo, se spreminja tudi raba in upravljanje območij, kar posledično privede do propadanja elementov zelene infrastrukture. Veliko grožnjo predstavlja zlasti opuščanje rabe in s tem zaraščanje travišč, pa tudi zasipavanje, evtrofikacija in onesnaževanje kali. Slednji so pogosto ogroženi tudi zaradi vnosa tujerodnih invazivnih vrst, kot so to zlate ribice. Te lahko popolnoma porušijo ravnovesje v občutljivih vodnih ekosistemih ter posredno ali neposredno zdesetkajo populacije dvoživk. Na njihovo prisotnost so še posebej občutljive vrste kot sta veliki pupek (Triturus carnifex) in hribski urh (Bombina variegata), ki sta dvoživki evropskega pomena. V navedenem primeru lahko že izpustitev nekaj posameznih zlatih ribic v nekaj letih popolnoma spremeni podobo kala.
(na fotografijah: kal pri Zazidu, barjanski okarček)
Identifikacija groženj in vzpostavljanje ustreznega stanja v vztrajno izginjajočih habitatih je ključna za dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti, kar je tudi cilj čezmejnega projekta »ENGREEN - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini«, pri katerem sodeluje tudi Univerza na Primorskem. V okviru projekta so raziskovalci Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT od letošnjega aprila izvedli vrsto terenskih aktivnosti: od popisa dvoživk in stanja v kalih na območju Kraškega roba do intenzivnega popisa ogroženega barjanskega okarčka na območju Cerja in Opatjega Sela, ki ga je lani poleti na tem območju prizadel požar.
(na fotografijah: postopek označevanja, pogorišče na Cerju)
Pomemben del projekta je tudi ozaveščanje javnosti, saj je dolgoročni cilj ohranitve in izboljšanja trenutnega stanja lahko dosežen zgolj v primeru širšega družbenega zavedanja. Zato je ob raziskovalnih aktivnostih stekla tudi kampanja na družbenih omrežjih, hkrati pa se vrstijo še predstavitve za dijake in študente biologije ter sorodnih ved, ki se s tovrstnimi temami srečujejo med študijem. Prva je potekala julija na raziskovalnem taboru Biocamp 009 na Zgornjem Jezerskemi, ostale aktivnosti pa lahko spremljate na Instagramu in Facebook strani projekta.
