sreda, 9. februar 2022 Vzpostavljena je mednarodna mreža za spodbujanje raziskovanja inovativne lesene gradnje
Podnebne spremembe vse bolj silijo sektor grajenega okolja in gradbeništva k preoblikovanju iz glavnega akterja izpustov emisij toplogrednih plinov v osrednjega akterja rešitev. Prava pot do bolj trajnostne prihodnosti je razvoj tehnologije masivnega konstrukcijskega lesa in večja splošna uporaba lesa v gradnji srednje visokih in visokih stavb. Srečujemo se tudi s izzivom hitro rastočega svetovnega mestnega prebivalstva in večja uporaba lesa v grajenem okolju lahko hkrati zmanjšuje emisije ogljika ter povečuje koristen vpliv na zdravje ljudi.
Mednarodno mreženje in sodelovanje najnaprednejših raziskovalcev s področja tehnologije masivnega konstrukcijskega lesa, znanosti o lesu in varnosti infrastrukture, ki temelji na podatkih, je ključnega pomena za doseganje nujno potrebnih prebojev in napredka na področju inovativnih stavb iz masivnega lesa.
InnoRenew CoE in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem sta se povezali z raziskovalci iz College of Forestry na ameriški univerzi Oregon State University in fakulteto Faculty of agriculture and forestry na Univerzi v Helsinkih ter tako vzpostavili neformalno mednarodno mrežo za spremljanja stanja konstrukcij v inovativnih lesenih stavbah. Analizirali bodo podatke, pridobljene s senzorji in informacijskimi tehnologijami, ki stalno opazujejo in spremljajo spremembe v stavbah.
Za večjo in bolj sistematično uporabo podatkov iz stavb iz masivnega konstrukcijskega lesa je potrebna standardizacija in sodelovanje med raziskovalci. V mednarodni mreži bodo uporabili izvirne podatke treh gradbenih projektov iz masivnega konstrukcijskega lesa in sicer iz nove stavbe raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE iz Izole (Slovenija), George W. Peavy Forest Science Center (PFSC) iz Corvallisa (Oregon, ZDA) ter gozdne postaje Hyytiälä iz Finske (Univerza v Helsinkih). Ti podatki bodo služili za ustvarjanje standardov za spremljanje stanja konstrukcij. Zbirali bodo torej edinstvene in inovativne podatke konstrukcijskih sistemov, s čimer bodo lahko razvili znanje in orodja za njihovo primerjavo in to nadalje uporabili tudi za primerjavo z ostalimi gradbenimi projekti.
Stavba PFSC ima tri nadstropja in je bila zgrajena leta 2019 iz elementov masivnega konstrukcijskega lesa na univerzi Oregon State University. Med njimi so momentno odporne samoizravnalne križno lepljene (CLT) lesene stene, sovprežni stropi iz plošč CLT in betona, strešna konstrukcija iz masivnih vezanih plošč ter nosilci in stebri iz lameliranega lepljenega lesa. V stavbo, ki zato služi kot živi laboratorij v dejanskih, vsakodnevnih razmerah, so vgrajeni tudi senzorji, ki služijo ugotavljanju ali stavba deluje, kot je bilo pričakovano pod statičnimi, dinamičnimi in okoljskimi obremenitvami. Senzorji spremljajo zunanje in notranje klimatske razmere, prenos toplote in vlage v sklopih CLT, vsebnost vlage v konstrukcijskih elementih, premikanje talnih in stenskih plošč CLT, izgube napetosti v strižnih stenah CLT in splošno dinamično obnašanje konstrukcije.
Stavba InnoRenew CoE je največja lesena stavba v Sloveniji. Gre za hibridno konstrukcijo lesa, betona in jekla. Oblikovana je bila po načelih sodobne trajnostne gradnje in koncepta REED (restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje), ki temelji na lastnih raziskavah inštituta.
Na Finskem, natančneje v gozdni postaji Hyytiälä na fakulteti Faculty of agriculture and forestry Univerze v Helsinkih, se gradijo štiri nove stavbe iz masivnega konstrukcijskega lesa, ki bodo zaključene v letošnjem letu. Struktura in stene so iz CLT, medtem ko so tla in strešna konstrukcija iz laminiranega lesa (LVL). Stavbe so enonadstropne ali dvonadstropne, obsegajo pa veliko gostinsko in študijsko/konferenčno dvorano ter tri nastanitvene objekte. Stavbe bodo povezane s pohodnimi mostovi, ki bodo prav tako iz lesa. Dve od štirih zgrajenih stavb bosta služili tudi za zbiranje podatkov, raziskavo strukture in lastnosti materialov ter spremljanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Stavbe ponujajo priložnost za raziskovanje zdravja in dobrega počutja ljudi, tako s samoocenjevanjem uporabnikov kot z eksperimentalnimi meritvami.
Akademski partnerji se strinjajo, da sodelovanje z izmenjavo podatkov pomeni možnost znanstvenega napredka za vse vključene, za razvoj skupnih (tudi izvedbenih, gradbenih) projektov in objav. Partnerji bodo razvili prakse za prihodnje projekte spremljanja stanja konstrukcij s pripravo standardiziranih protokolov za zbiranje, obdelavo in upravljanje podatkov ter vzpostavitvijo skupne metodologije za poročanje o rezultatih projektov. Za preglednost pravil o lastništvu in upravljanju s podatki bo mreža vzpostavila repozitorij in spletno stran z informacijami o projektih, podatkih in rezultatih.
Partnerji si prizadevajo tudi za nadaljnjo širitev mreže s privabljanjem raziskovalcev z vsega sveta k soustvarjanju novega znanja in prihodnjega razvoja na področju grajenega okolja.
Za več informacij kako se pridružiti mednarodni mreži, se obrnite na:
InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem:
Andreja Kutnar, andreja.kutnar@innorenew.eu
Oregon State University:
Mariapaola Riggio, mariapaola.riggio@oregonstate.edu
University of Helsinki:
Ritva Toivonen@helsinki.fi
Laura Alakukku@helsinki.fi
