ponedeljek, 15. maj 2023 Študenti in njihovi mentorji UP FAMNIT aktivno vpeti v dva študentska projekta
Projekt AmphibiaCheck - Spremljanje ogroženih dvoživk v Parku Škocjanske jame
Z zvišanjem temperatur so se v kraških kalih pojavile prve dvoživke. Zato so se študenti UP Famnit, ki sodelujejo pri projektu AmphibiaCheck, že od začetka marca podajajo na terene, kjer ciljno spremljajo stanje velikega pupka (Triturus carnifex).
Tereni se izvajajo v petih obnovljenih kalih na območju Park Škocjanske jame, Slovenija v deset dnevnih intervalih. Študenti na terenu pri tem popisujejo tudi prisotnost, stadij in spol drugih prisotnih vrst dvoživk, ter izmerijo abiotske dejavnike v kalu. Velikim pupkom pa fotografirajo trebuščke za kasnejšo identifikacijo posameznih osebkov. V toplejših dneh, ko se bodo pojavili, pa ga bodo skupaj s študenti pričeli ciljno spremljati še populacije hribskega urha (Bombina variegata).
Veliki pupek (Triturus Carnifex)
Študenti pod pedagoškim mentorstvom doc. dr. Martine Lužnik in asist. Martina Seniča z Oddelka za biodiverziteto in delovno mentorico dr. Renato Rozman, Javni zavod Park Škocjanske jame, v spomladanskih mesecih na terenu spremljajo stanje petih obnovljenih kalov (obnovljenih med leti 2019 in 2021), v njih popisujejo različne dejavnike (kemijske, fizikalne, biotske), prav posebno pozornost pa so namenili monitoringu dveh ciljnih vrst dvoživk. Z uporabljeno metodo lova, označevanja in ponovnega ulova, pa so se seznanili z različnimi tehnikami vzorčenja (pasti, herpetološke mreže), prisotnimi vrstami (določanje) in drugimi posebnostmi dela z dvoživkami.
Ob kabinetnem delu se udeleženci projekta spopadajo z urejanjem pridobljenih podatkov (običajno v velikih količinah) in njihovo obdelavo. Pri tem so neposredno predstavljeni z delom s specifičnimi programi za fotoidentifikacijo za naravno označene dvoživke (trebušni vzorci velikega pupka (Triturus carnifex) in hribskega urha (Bombina variegata).
Vir:Gov.si, Park Škocjanske jame
Za območje JZ Slovenije je značilna visoka biodiverziteta – preplet raznovrstnih življenjskih prostorov, številnih vrst rastlin, živali in drugih organizmov. Eno izmed pomembnih in markantnih zavarovanih območij je Regijski Park Škocjanske jame. V zadnjih letih so v parku intenzivno obnavljali kale, ki so značilen element kmetijske kulturne krajine, kot polnaravna mokrišča omogočajo življenje številnim vodnim organizmom in so na tem območju najpomembnejši razmnoževalni habitat dvoživk.
V projekt so vključeni naslednji študenti: Alex Lampič (Varstvena biologija), Patricija Kopač (Varstvena biologija), Patricija Kostanjšek (Varstvena biologija), Tibor Frković (Varstvo narave), Luka Preložnik (Varstvo narave), Eva Opara Sredozemsko kmetijstvo.
Projekt AmphibiaCheck - Spremljanje ogroženih dvoživk v Parku Škocjanske jame se izvaja v sklopu razpisa "Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju".
Študentski projekt: Invazivke na pogorišču parka miru na Cerju
V študentski projekt Invazivke na pogorišču parka miru na Cerju so vključeni študentje UP Famnit programa Varstvena biologija, Varstva narave in Sredozemskega kmetijstva in UP PEF - Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta (smeri Vizualnih umetnosti in oblikovanja) ter mentorji doc. dr. Živa Fišer, asist. dr. Katarina Šoln, doc. dr. Peter Glasnović in Dejan Putrle.
Cilj projekta je kartiranje invazivnih vrst rastlin, preveriti prisotnost talne semenske banke, preučiti alelopatske učinke invazivnih rastlin in informirati javnost o problematiki. Delujejo na terenu in v laboratoriju.
Veliki pajesen (Ailanthus altissima) velja za eno najhujših invazivnih rastlinskih vrst v Evropi, na seznamu invazivnih vrst pa je prav tako naveden tudi v Severni Ameriki in številnih drugih državah. Je drevo, ki izvira iz Jugovzhodne Azije, v Evropo in Ameriko pa so ga prinesli v 18. stoletju. Njegova glavna območja razširjenosti so mesta in druga motena območja, kot so kmetijska zemljišča in prometni koridorji. V mestih lahko povzroča škodo, saj s svojimi koreninami poškoduje infrastrukturo, lokalnemu prebivalstvu pa povzroča alergijske reakcije, težave z dihanjem in kožne izpuščaje. V naravnem okolju zunaj mest ga redko zasledimo, kar pa ne velja za Sredozemlje, saj mu najbolj odgovarja sredozemska klima. Tam dokazano negativno vpliva na lokalno vegetacijo in ogroža ekosisteme.
Korenine velikega pajesna lahko v dolžino zrastejo do 27 metrov, drevo na leto proizvede do 325 000 semen, ki imajo zelo dobro kaljivost (do 98%). Drevo, staro vsaj 6 let, lahko preživi zunanje temperature tudi do -33°C. Rastlina je tolerantna na slana tla in na onesnaževanje. Odporna je na onesnažen zrak, vendar pa je občutljiv na ozon.
Terensko delo v sklopu projekta
V petek 5. maja 2023, so se študenti odpravili na teren, kjer so nabirali zelen rastlinski material, ki ga bodo uporabili za nadaljne raziskave. Nabrali so navadno robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima) in raznozobi grint (Senecio inaequidens). Najprej so primer vsake rastline fotografirali, nato pa ves nabran rastlinski material odnesli v vajalnico, kjer so ga posušili, zmleli in naredili ekstrakte.
Več o projektih s študenti lahko preberete tukaj.
