petek, 6. september 2019 Študentke UP FAMNIT preverjale učinkovitost aktivnosti pri osebah s kognitivnim upadom in z demenco

Po svetu živi že okoli 50 milijonov ljudi z demenco, v Sloveniji 32 tisoč. Gre za kronično bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije in se odraža na vsaj treh področjih človekovega delovanja: na kognitivnem (spomin, mišljenje, orientacija, govor, izvršilne funkcije, pozornost, računanje, logično sklepanje, presojanje), osebnostnem (čustva, vedenje, depresivnost, anksioznost, halucinacije) ter na področju senzornih zaznav in motorike.

Število obolelih se lahko v dvajsetih letih podvoji, zato je demenca problem slehernega posameznika in družbe kot celote. V okviru projekta »Učinkovitost preventivnih aktivnosti pri osebah s kognitivnim upadom in demenco« so tako študentke psihologije in biopsihologije z UP FAMNIT ter delovne terapije z UL Zdravstvene fakultete v sodelovanju z delovnimi in s pedagoškimi mentorji implementirale kognitivne igre ter preverjale njihovo učinkovitost pri krepitvi oz. ohranjanju kognitivnih zmožnosti pri starejših.

V dveh domovih starejših občanov v Šiški in Preboldu so z 21 stanovalci v dveh skupinah izvedle serijo dvanajstih delavnic, na katerih so oskrbovanci spoznali številne didaktične igre, med njimi tudi sestavljanke, ki so produkt sodelujočega partnerja Silway. »Delo je potekalo v sproščenem ozračju, tako da smo na delavnicah vsi uživali,« je povedala študentka Biopsiholgije, Anja Zupanc.

Študentke so skupaj z delovnima terapevtkama, ki sta zaposleni v domu za starejše občane, stanovalcem z individualiziranim pristopom omogočile krepitev kognitivnih zmožnosti oz. ohranjanje tistih, ki so bile že dobro ohranjene. Poleg tega so z ozaveščanjem javnosti širile sporočilo o pomembnosti skrbi za starejše in omogočanja kakovostne starosti z različnimi aktivnostmi. Prav zaradi želje po pridobitvi praktičnih izkušenj pri delu s starostniki se je Anja Zupanc odločila za sodelovanje pri projektu: »Poleg tega sem si želela sodelovati s podjetjem, ki želi nekaj prispevati k reševanju dandanes zelo pomembnega problema kognitivnega upada in demence. Ta tema me od nekdaj zanima in projekt se je zdel odlična priložnost, da se še kaj novega naučim. Ostal mi bo v lepem spominu, saj je bilo s starostniki res prijetno sodelovati. Vedno so nas bili veseli, radi so prihajali na delavnice in tudi aktivno sodelovali. Spremenila bi le pogostost izvajanja delavnic. Menim, da bi jih bilo smiselno izvajati večkrat na teden, da bi potencialno lahko izboljšale kognitivne sposobnosti posameznikov.«

Tudi študentka magistrskega študija Uporabna psihologija, Špela Bizjan je dejala, da še ni imela priložnosti delati s starostniki in ta projekt ji je to omogočil: »Izpopolnila sem znanje vodenja delavnic ter spretnost skupinskega dela in dela s starostniki, pridobila pa izkušnje s področja raziskovanja in spremljanja izvajanja testiranja udeležencev projekta.«

S sodelovanjem pri projektu so študentke spoznale koristnost stvari, ki so se jih do tedaj naučile pri predavanjih, in način, kako te uporabiti v praksi. Poleg tega so morale delavnice prilagajati posameznikom in upoštevati njihove želje, zato so bile pomembne tudi komunikacijske veščine. Anja Zupanc pravi: »Pridobila sem širšo sliko vseh dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati pri delu z ljudmi. Poleg tega sem spoznala, katere veščine bi morala pri sebi še razvijati.« Dodala je, da bi z veseljem sodelovala še pri kakšnem projektu, saj šele s praktičnimi izkušnjami lahko ugotoviš, kaj bi rad počel, kaj ti povzroča težave in kaj se moraš še naučiti. Strinjala se je tudi Špela Bizjan: »Z velikim veseljem in vnemo bi se ponovno lotila podobnega projekta s področja psihologije.«

Sodelovanje pri tovrstnih projektih bi obe priporočili vsem študentom, ki si želijo svoje znanje nadgraditi s praktično izkušnjo in dobiti vtis, kako poteka delo pri vodenem projektu z jasnim namenom in v skupini, ki ima skupen cilj in zato večjo motivacijo. Vsem sodelujočim študentkam sta predstavnici podjetja Silway namreč prikazali tudi razvoj in delovanje takega podjetja, kar so si prej težko predstavljale. 

V projektu »Učinkovitost preventivnih aktivnosti pri osebah s kognitivnim upadom in demenco«, ki ga je UP FAMNIT pridobil prek razpisa Po kreativni poti do znanja, so sodelovale naslednje študentke: Anja Zupanc, Otilija Dajč (Biopsihologija), Tina Kalan, Špela Bizjan, Urša Mele, Maša Žerjav (Uporabna psihologija) UP FAMNIT ter Nina Logar in Nika Draksler s programa Delovna terapija UL ZF. Delovni mentorici sta bili Damjana Pangerčič iz podjetja Gen Studio in Samira Lah z zavoda Preventiva demenca, ki delujeta tudi pri podjetju Silway, pedagoški mentorji pa so bili prof. dr. Vlasta Zabukovec, dr. Uršla Mars Bitenc in doc. dr. Bojan Rojc z UP FAMNIT.

»Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru osi: »10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, 10.1. prednostne naložbe: »Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc«.