ponedeljek, 3. september 2018 Študenti UP FAMNIT aktivni pri trajnostnem upravljanju kraškega roba

V drugi polovici avgusta so se študentje UP FAMNIT udeležili raziskovalnega tabora, ki se je odvil v okviru čezmejnega projekta LIKE – Živeti na Kraškem robu. Skupina 17 udeležencev, med katerimi so bili tudi študenti drugih slovenskih fakultet, se je podala na raziskovanje severne Čičarije, ki danes predstavlja območje največje naravne vrednosti v celotni severni Istri.

Opremljeni z metuljnicami, vodnimi mrežami, herbariji in zankami za lovljenje kuščaric so spoznavali rastline, metulje, kačje pastirje, plazilce in dvoživke, ki živijo na čezmejnem območju kraškega roba, ki se razteza čez celotno čezmejno območje Čičarije med Slovenijo in Hrvaško. Izhodišče tabora je bila vas Vodice, prebivali pa so v Znanstveno-izobraževalni center Speleo hiša.

»Zaradi velikega demografskega upada se v zadnjih desetletjih na tem območju narava močno spreminja.« razlaga vodja projekta na UP FAMNIT, asist. dr. Peter Glasnović. »Opuščanje tradicionalne rabe pašnikov in travnikov ima namreč za posledico močno zaraščanje, kar seveda vpliva na rastlinstvo in živalstvo. Odsotnost človekovega vpliva torej negativno vpliva na biodiverziteto tega prostora. Istočasno pa imamo tudi primere vse močnejšega pritiska na habitate, ki so do nedavnega veljali za varne pred človekom. Takšen primer so apnenčaste stene, ki so danes zelo priljubljene med plezalci.«

Ravno zmanjšanje pritiska intenzivnih rekreativnih dejavnosti na izredno biotsko pestrost kraškega roba je eden od ciljev čezmejnega projekta. Pri celovitem upravljanju območja želijo skupaj s partnerji uskladiti priljubljene dejavnosti z ukrepi varstva narave, saj so današnje naravne, kulturne in estetske vrednote sad dolgotrajnega prepleta človeškega delovanja in naravnih danosti.

Študenti UP FAMNIT redno sodelujejo pri projektnih aktivnostih projekta LIKE. »V začetku poletja so sodelovali pri postavitvi trajnih površin, na katerih bomo lahko natančno spremljali številčnost in populacijsko strukturo raznolistne mačine na Kraškem robu glede na različne načine upravljanja z njenimi habitati,« je še povedal dr. Glasnović.

Kraška travišča predstavljajo v merilu EU eno vrstno najbolj bogatih življenjskih okolij in so zato tudi s stališča varstva narave izjemno pomembna. Ker jih ustvarja in vzdržuje človek, predstavljajo tudi pomembno kulturno dediščino. Opuščanje košnje in paše imata za posledico zaraščanje, kar povzroča fragmentacijo travnikov, krajina pa se postopoma spreminja v gozdno. Izguba življenjskega prostora pomeni resno grožnjo obstoju številnih travniških vrst, med katerimi je tudi raznolistna mačina (Serratula lycopifolia), cvetnica, ki jo vsled redkosti in ogroženosti v Evropi varuje Habitatna direktiva EU.

Projekt financira Program sodelovanja Interreg V–A Slovenija-Hrvaška in bo trajal do leta 2020. Več o njem lahko preberete na tej povezavi, aktivnosti pa lahko sproti spremljate na Facebook strani Like - Living on the Karst Edge.