Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

torek, 21. januar 2020 Študenta UP FAMNIT avtorja znanstvenega članka o prostorskem vedenju srnjadi

Študenti UP FAMNIT se redno vključujejo v raziskovalno dejavnost posameznih oddelkov, saj na tak način usvojijo dodatna znanja in hkrati pridobijo dragocene izkušnje za nadaljnje raziskovanje. Rezultati tovrstnega raziskovalnega dela so pogosto tudi objavljeni in z velikim veseljem sporočamo, da sta študenta Aja Bončina (magistrski program Varstvo narave) in Martin Sternad (diplomant dodiplomskega študijskega programa Bioinformatika), pod mentorstvom prof. dr. Elene Bužan ter izr. prof. dr. Boštjana Pokorny-ja, izdala svojo prvo znanstveno objavo z naslovom: »Genetska povezanost in sorodstvena razmerja evropske srne v modelnem lovišču osrednje Slovenije«. Članek je bil objavljen v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije v znanstveni reviji Zlatorogov zbornik VI, do katere lahko dostopate na tej povezavi.

Evropska srna/srnjad (Capreolus capreolus) je v Sloveniji in celotnem evropskem prostoru najbolj pomembna vrsta divjadi in je ena ključnih vrst kopenskih ekosistemov. Kljub temu do nedavnega pri nas ni bilo genetskih analiz te vrste, zato so genetska strukturiranost populacij in druge lastnosti, ki jih lahko ugotavljamo z molekularnimi orodji, domala neznane. Raziskava je zato pomemben začetek uporabe sodobnih molekularnih pristopov za preučevanje pomembnih vrst divjadi v Sloveniji, znanstvena objava pa predstavlja pomemben doprinos k razumevanju prostorskega vedenja srnjadi s pomočjo sodobnih genetskih pristopov, predvsem disperzije samcev v času razmnoževanja ter paritvenih izletov samic. Ob tem je tudi odličen primer sodelovanja lovcev iz Lovske zveze Slovenije, ki so posredovali vzorce in podatke srnjadi, z raziskovalci varstvene genetike, kar je omogočilo podrobnejši vpogled v ekologijo srnjadi.
Možnost vpogleda v (sorodstvena) razmerja med osebki, ki so zanimiva tako za lovce kot končne uporabnike, prispeva k popularizaciji sodobnih molekularno-genetskih orodij in metod ter posledično k njihovi vpeljavi v vsakdanjo prakso upravljanja populacij.

Avtorjema znanstvene objave iskreno čestitamo ter jim želimo veliko sreče in uspeha ob vstopu v raziskovalni svet.