petek, 11. september 2009 Še vedno nas je strah govoriti o samomoru

Osveščenost ljudi o problemu samomora in o znakih, ki nanj opozarjajo, se je v zadnjih letih izboljšala, je pogovoru za STA ob včerajšnjem dnevu preprečevanja samomora povedala psihologinja Saška Roškar, sodelavka UP PINT. Kljub temu pa je po njenih besedah med ljudmi še vedno prisoten strah govoriti o tej temi in se približati osebi, ki je samomorilno ogrožena. Glede na mednarodne podatke o umrljivosti zaradi samomora Slovenija že več desetletij sodi med najbolj ogrožene države, čeprav je v zadnjih letih v Sloveniji opaziti upad samomorilnega količnika, je dejala Saška Roškar, ki se s problematiko samomorilnosti ukvarja na Inštitutu za varovanje zdravja Slovenije (IVZ). 

O neposrednih vzrokih za samomor je po njenih besedah težko govoriti, saj na to odločitev vpliva več dejavnikov. So pa dejavniki, je nadaljevala, ki tveganje za samomor nedvomno povečujejo. Med te sodijo prisotnost duševne bolezni, nezdrav življenjski slog (npr. alkoholizem), starost, osamljenost, slabo socialno omrežje, brezposelnost, slab socialno ekonomski položaj. Tveganje za samomor povečujejo tudi določene značilnosti okolja, gospodarski položaj in tudi značilnost naroda oziroma osebnostne značilnosti. Preprečevanje samomora lahko začne že mnogo prej, preden nastanejo težave, in sicer s promocijskimi programi krepitve duševnega zdravja, krepitve samopodobe, učenja reševanja problemov.

Več o dejavnikih za samomor ter pomoči ljudem v stiski si lahko preberete v članku na spletni strani časnika Dnevnik. Na Inštitutu za varovanje zdravja so skupaj s sodelavci Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede pravkar izdali tudi priročnik Spregovorimo o samomoru med mladimi.