ponedeljek, 28. november 2016 Rezultati nove raziskave morskih psov nakazujejo potrebo po spremembi upravljanja s populacijami v Jadranu
Hrvaško-slovenska skupina morskih biologov, pod vodstvom doc. dr. Bojana Lazarja z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT, je v mednarodnem časopisu Journal of Fish Biology objavila rezultate analize prehranjevalne ekologije dveh simpatričnih vrst morskih psov: trneža (Squalus acanthias) in črnopikastega morskega psa (Mustelus punctulatus), ki odkrivajo kako le-ti sobivajo v ekosistemu Jadranskega morja. Obe vrsti spadata v skupino mezopredatorskih morskih psov z velikostjo telesa do 1,7 m, vendar z življenjskim ciklusom podobnim večjim in bolj znanim pelaškim sorodnikom, ki ga zaznamuje počasna somatska rast, pozno spolno dozorevanje in nizka rodnost. Sredozemske populacije obeh vrst so vključene na rdeči seznam Mednarodnega združenja za zaščito narave (IUCN) – trnež kot ogrožen (EN), črnopikasti morski pes pa kot vrsta s premalo podatkov (DD). Kljub temu se obe vrsti komercialno izkoriščata in predstavljata pomemben del jadranskega ribiškega ulova.
Rezultati objavljeni v znanstvenem članku z naslovom »Feeding ecology and trophic segregation of two sympatric mesopredatory sharks in the heavily exploited coastal ecosystem of the Adriatic Sea” so pokazali, da sta obe vrsti prehranjevalni specialisti. Trnež je piscivorna vrsta, ki se predvsem prehranjuje z ribami v vodnem stolpu ter širi svojo trofično nišo z rastjo. Črnopikasti morski pes pa je specializiran za prehranjevanje z bentoškimi raki, kateremu se z rastjo oži trofična niša. Takšna trofična segregacija in delitev prehranjevalnih virov ter prehranjevanje na različnih trofičnih ravneh zmanjšuje medvrstno kompeticijo in omogoča evolucijsko sobivanje obeh vrst v prehranjevalnem spletu Jadrana.
Poznavanje prehranjevalne ekologije, rabe habitata in trofičnih interakcij v kompleksnih in antropogeno dominiranih prehranjevalnih spletih so ključnega pomena za znanstveno utemeljeno upravljanje z vrstami ter za premik proti ekosistemsko-zasnovanemu upravljanju z ribištvom. Različne prehranjevalne strategije raziskanih vrst nakazujejo potrebo po spremembi upravljanja z morskimi psmi v Jadranu. Trofična specializacija in posledična neposredna kompeticija s človekom za glavni plen – malo plavo ribo, ter večja intrinzična občutljivost označujejo morskega psa trneža kot vrsto, ki je posebej dovzetna vplivu ribištva.
