ponedeljek, 21. oktober 2013 Rektor Univerze na Primorskem promoviral dvanajst doktorjev znanosti

Rektor Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragan Marušič, je v četrtek 17.10.2013 na slovesnem dogodku v Pretorski palači v Kopru promoviral dvanajst  doktorandov v doktorje znanosti.  

Foto: Mirella Baruca

Doktorja znanosti na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP sta postala dr. Staš Bevc , ki je zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom  »Razvoj računalniških orodij za molekularno modeliranje« in dr. Jurij Kovič , ki je zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Uporaba simetrijskih grafov pri konveksnih poliedrih«.

Staš Bevc se je rodil leta 1982 v Kopru. Po končani splošni gimnaziji se je vpisal na Univerzo na Primorskem na Pedagoško fakulteto, smer matematika in računalništvo, kjer je leta 2006 diplomiral iz teme uporabe videokonferenc kot učno tehnologijo v e-okolju.
Po diplomiranju se je tudi zaposlil na Pedagoški fakulteti kot sistemski administrator in sodeloval v projektu "Partnerstvo III" kot razvijalec portfolio modula spletnega orodja za e-izobraževanje Moodle. Sodeloval je tudi pri izdelavi programa za virtualno poslovanje VIRBUS (virtual business) v okviru Leonardo da Vinci projekta.
Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij računalništva in informatike na Univerzi na Primorskem na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Leta 2009 je magistriral na temo izdelave podatkovnih struktur za obdelavo podatkov strukturiranih v pod- in nadmnožicah. V času magistrskega študija je delal na fakulteti, kot asistent za računalniške predmete.
Na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije je študij istega leta nadaljeval z vpisom na doktorat ter se zaposlil na Kemijskem Inštitutu kot mladi raziskovalec.
Letos je pod mentorstvom prof. dr. Mateja Praprotnika in somentorstvom prof. dr. Dušanke Janežič zaključil doktorsko disertacijo z naslovom „Razvoj računalniških orodij za molekularno modeliranje“ in jo 17. septembra zagovarjal ter doktoriral. Trenutno je zaposlen na Kemijskem Inštitutu, kjer dela na področju računsko intenzivnih metod ter razvija računalniška orodja za molekularno modeliranje. 

Kratek povzetek vsebine doktorske disertacije:  Doktorska disertacija obravnava izdelavo računalniških orodij za molekularno modeliranje. Ukvarja se z dvema področjema, in sicer s simulacijo molekulske dinamike ter encimsko kinetiko.
Avtor razvije vzporedno večskalno metodo, ki omogoča sklopitev dveh opisov sistema različne ločljivosti v eni sami simulaciji. Metodo vgradi v sodoben programski paket za simulacijo molekulske dinamike ter jo preizkusi na raztopini soli v vodi, ki velja za eno najpomembnejših topil v simulacijah bioloških sistemov. Vpelje splošno uporaben pristop, ki služi kot temelj nadaljnjih večskalnih bioloških simulacij. Za raziskave na področju encimske kinetike avtor razvije spletno orodje, ki omogoča, da zapletene reakcijske mehanizme predstavimo s shemami, ki jih izdelamo z miško. Iz shem se samodejno izdelajo diferencialne enačbe, ki opisujejo potek encimske reakcije. Orodje bistveno olajša študij kinetike encimov. Ročna izdelava diferencialnih enačb je sicer zelo nadležen postopek, zlasti ker moramo pri obravnavi upoštevati več možnih poti in za vsako od njih izdelati svoj kinetični model. Orodje uspešno preizkusi na treh realnih bioloških sistemih. Novo razvita orodja znatno prispevajo k študiji kompleksnih molekularnih sistemov s pomočjo računalniškega modeliranja in s tem k razvoju različnih področij naravoslovnih ved.

Foto:Mirella Baruca

Jurij Kovič se je rodil 1960 v Ljubljani. Že v osnovni šoli in med obiskovanjem Poljanske gimnazije, ki jo zaključil z odličnim uspehom, pa tudi kot študent matematike, je uspešno nastopal na državnih matematičnih tekmovanjih.
Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je leta 1985 diplomiral na teoretični smeri matematike. Na isti fakulteti je leta 1993 zaključil magistrski študij iz matematike.
Več let je poučeval matematiko na srednji šoli in gimnaziji ter vodil vaje iz matematike na različnih fakultetah v Ljubljani. Leta 2000 je v okviru Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije izdal knjigo matematičnih problemov za srednješolce »Znate rešiti sami?«
Leta 2008 se je vpisal na Univerzo na Primorskem na Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Letos je pod mentorstvom prof. dr. Tomaža Pisanskega zaključil doktorsko disertacijo z naslovom „Uporaba simetrijskih grafov pri konveksnih poliedrih“ in jo 14. maja zagovarjal ter doktoriral.
V času študija je objavil tri znanstvene članke v mednarodnih matematičnih revijah, dva samostojna članka ter en skupni članek pa so sprejeti v objavo.

Kratek povzetek vsebine doktorske disertacije:
Grafe praporov in simetrijske grafe, ki so jih odkrili okrog leta 1980, so doslej uporabljali predvsem za klasifikacijo zemljevidov − to je grafov, celično vloženih v kompaktne ploskve. Namen doktorske disertacije je prikazati nekaj razširitev njihove uporabe, in sicer pri poliedrih in molekulah, pa tudi pri hiperzemljevidih in konfiguracijah ter sfernih poliedrih in sfernih molekulah.
Disertacija obsega 121 strani in je razdeljena na tri dele.
V prvem delu, ki je posvečen uporabi simetrijskih grafov pri poliedrih, so s pomočjo geometrijskih in algebraičnih metod določeni simetrijski grafi vseh 75-ih uniformnih poliedrov, pa tudi število orbit praporov vseh 92-ih Johnsonovih teles. Dobljeni rezultati so potrdili temeljno hipotezo (oblikovano ob določitvi simetrijskih grafov 5-ih platonskih in 13-ih arhimedskih teles), da imajo uniformni poliedri z istim ogliščnim tipom izomorfne simetrijske grafe. Omogočili so tudi klasifikacijo konveksnih poliedrov z regularnimi poligonskimi ali zvezdastimi lici na osnovi njihovih simetrijskih grafov ter karakterizacijo teh poliedrov z minimalnim številom parametrov.
V drugem delu disertacije, ki se navezuje na področje matematične kemije, konkretno na benzenoidne ogljikovodike, so na podoben način klasificirane ravninske molekule, sestavljene iz pravilnih šestkotniških gradnikov. Vpeljano je tudi orodje za opisovanje simetrij teh molekul, t.i. »simetrijska koda«, ki podrobneje klasificira različne tipe simetrij teh molekul.
V tretjem delu disertacije je pojem simetrijskih grafov razširjen na hiperzemljevide in geometrijske konfiguracije, nazadnje pa tudi na sferne poliedre in sferne molekule. S pomočjo simetrijskih grafov je npr. dokazano, da so določeni razredi sfernih poliedrov, katerih lica so pravilni sferični mnogokotniki, končni, kar bo omogočilo njihovo postopno klasifikacijo.
Disertacija, s področja katere sta že objavljena dva članka v mednarodnih revijah, trije pa so bili sprejeti v objavo, tako povezuje »teoretično« in »uporabno« matematiko in predstavlja most od preteklih uporab simetrijskih grafov prek sedanjih k prihodnjim.

V nadaljevanju objavljamo imena promoviranih doktorjev znanosti 2013:

• dr. Jurij Kovič, UP FAMNIT,
• dr. Staš Bevc, UP FAMNIT,
• dr. Jasna Auer  Antončič, UP FM,
• dr. Sergej Gričar, UP FM,
• dr. Damijan Koletnik, UP FM,
• dr. Jure Ramšak, UP FHŠ,
• dr. Lenka Saveljič  Bulatovič, UP FHŠ,
• dr. Benjamin Lesjak, UP FM,
• dr. Klara Šumenjak, UP  FHŠ,
• dr. Sandra Kadum Bošnjak, UP PEF, 
• dr. Katarina Šmid, UP  FHŠ,
• dr. Ines Beguš, UP  FHŠ.

Slovesno promoviranim doktorjem znanosti iskreno čestitamo in jim želimo nadaljnjih osebnih in poslovnih uspehov.