sreda, 10. junij 2009 Kako od odličnosti na primorskih univerzah?
Poti do odličnosti univerz na Primorskem:
naravoslovje, interdisciplinarnost in pogoji zanju
Udeleženci posveta Poti do odličnosti univerz na Primorskem: naravoslovje, interdisciplinarnost in pogoji zanju, ki je 2. junija 2009 potekal na Univerzi na Primorskem, so razpravljali o vprašanjih, kako narediti kakovosten preskok do znanstveno odlične univerze, kako lahko naravoslovje deluje kot spodbujevalec znanstvenega povezovanja in interdisciplinarnosti ter kako naj se s tem soočajo univerze na Primorskem.
Povezovalec razprave Andraž Teršek z Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede UP je uvodoma poudaril, da je inštitut ustanovil nov center prav z namenom preseganja delitve na klasične znanosti. Kot stičišče med naravoslovjem, družboslovjem in humanistiko, ki pomeni enega od programskih poudarkov omenjenega centra, je poudaril področje socialnih in ekonomskih pravic kot temeljnih človekovih pravic, ki so neposredno povezane s konceptom človekovega dostojanstva.
Pobudnik in organizator razprave Dragan Marušič, dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na UP, je poudaril, da je odlična znanost tista, ki se ukvarja z relevantnimi problemi: mora biti predvsem vsebinsko neprazna in netrivialna ter inovativna in v sozvočju s planetom Zemlja. Poudaril je tudi nujnost interdisciplinarnega povezovanja, ki presega delitev na klasične znanstvene discipline. Prihodnost fakultete vidi v novih interdisciplinarnih programih, povezovanju z bližnjimi univerzami in skupnih študijskih programih. Za po velikosti omejeno znanost, kot je slovenska, so poleg interdisciplinarnosti ključnega pomena še odprtost za »odštekane« raziskave, kakršne podpira Google, ter optimizacija znanstvenih potencialov, meni Marušič.
Med ključnimi sklepi je poudaril, da bi korak naprej fakulteta lahko naredila, če bi bili izpolnjeni prostorski pogoji, saj ima ob najboljših znanstveno-raziskovalnih dosežkih hkrati najslabše prostorske pogoje za delo. UP FAMNIT in UP PINT sta v danih infrastrukturnih pogojih dosegla plato, saj niso urejeni študentski domovi, predavalnice, laboratoriji in kabineti. Povečevanje študentov po kvantiteti in kvaliteti je v danih razmerah lahko kontraproduktivno, je še poudaril Marušič. Razvoj obstoječega pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela na UP, ki se ponekod že razvija v smeri odličnosti, je po njegovem torej treba podpreti tako, da univerza članicam najprej zagotovi ustrezne finančne in prostorske pogoje za delo.
Izkušnje Univerze v Novi Gorici so, da so za doseganje odličnosti predvsem potrebni jasni cilji, visoki znanstveni standardi in prizadevanje po visoki zaposljivosti študentov, je poudaril predsednik univerze Danilo Zavrtanik in dodal, da je pomembno, da ima raziskovalna dejavnost »špice«, vrhunske raziskovalce, ki instituciji dajo ime, medtem ko se je povprečja treba izogibati, »tako kot se ga v športu«. Zavrtanik je apeliral, naj se po njegovem mnenju trenutno prenizke cene raziskovalnih ur dvignejo na primerno raven, saj obstoječe že desetletja omogočajo le povprečne raziskave.
Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc je poudaril, da k doseganju znanstvene odločnosti lahko prispeva le kakovost ter da je politika kakovosti ena od temeljnih politik Univerze na Primorskem. Univerza si bo prizadevala okrepiti raziskovalne projekte in jih povezati z razvojnimi interesi okolja, v teku so tudi že pogovori za oblikovanje centra odličnosti s področja zdravja. Po Bohinčevih besedah si univerza prizadeva za interdisciplinarnost študijskih programov, pri čemer pa je naletela na številne postopkovne težave.
Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za znanost Jana Kolar je menila, da ministrstvo pri znanstveni odličnosti ne more delati razlik med regijami v Sloveniji. V pripravi je nov strateški dokument ReNNRP 2010, pri čemer Kolarjeva meni, da je nekaj ključnih točk iz prejšnjega obdobja vredno vključiti (prejšnja strategija je bila po njenih besedah dobra, vendar se je »v nekaterih točkah slabo izvajala«). Sredstva za raziskave in razvoj so sicer nad povprečjem Evrope, vseeno pa jih je najprej potrebno povečati, vendar pa je pomembna tudi učinkovitost vlaganja. Ker ne moremo vlagati toliko, da bomo odlični na vseh področjih, je po besedah Kolarjeve potrebno določanje in financiranje prioritetnih področij. K doseganju znanstvene odličnosti si bodo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prizadevali z ustanovitvijo desetih centrov odličnosti, za kar bodo namenili 84 milijonov evrov. Načrtujejo povečanje števila mladih raziskovalcev, nove štipendijske sheme, vlaganja v infrastrukturo, raziskovalno opremo in razvoj regionalnih središč.
Direktor podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič je poudaril, da je uspešnost podjetja »magnet za kadre«, ki jih pritegne tudi v Solkan, saj njegovo podjetje sodeluje z uglednimi mednarodnimi raziskovalnimi institucijami, ter da se v Sloveniji še vedno bojimo seči visoko.
Za doseganje odličnosti so nujni odlični profesorji, ki morajo preseči tradicionalno vlogo posrednikov znanja, pa meni predstavnik študentov, podiplomski študent UP Primož Turk, ki je prav tako poudaril predvsem prostorsko stisko na univerzi in nujne materialne pogoje, ki še niso doseženi: UP še vedno nima svoje knjižnice, prav tako pa niti ena fakulteta na UP nima čitalnice, kjer bi bil omogočen študij. Dodal je, da je študente potrebno čim prej vključiti v raziskovalno delo, da spoznajo aktualna vprašanja, saj »samo podajanje znanja nujno reflektira pretekle odgovore na pretekla vprašanja«. Glede interdisciplinarnosti je poudaril, da so izbirni predmeti znotraj fakultet namenjeni v prvi vrsti študentom te fakultete in so zato navadno ozko usmerjeni; po njegovem je smiselno oblikovati en temeljni predmet do dva predmeta, ki bi bila namenjena zunanjim študentom in bi ponujala temeljna znanja posamezne discipline.
Direktor ZRS Koper Darko Darovec je v repliki dodal, da je glede na celotno Slovenijo Primorska vendarle v podrejenem položaju ter da je po »začetkih v entuziazmu« čas, da se vložek UP prizna, saj tudi tim. »špic« ne bo brez dovoljšnje kritične mase.
Ernest Ženko z UP ZRS je s filozofskega stališča podal provokativno foucaultovsko trditev, da je znanje moč ter da je razprava o kakovosti in disciplinah razprava o moči. Interdisciplinarnost je po njegovem mit, saj ta dejansko pomeni, da vsakdo zaščiti svoj teritorij. Rok Uršič je v razpravi dodal, da je interdisciplinarnost vendarle mišljena kot večdimenzionalnost osebnega sveta, ne samo kot povezovanje disciplin, dekan UP FAMNIT Dragan Marušič pa, da samo s pomočjo interdisciplinarnosti »vidimo 'temó', ki je zadaj«.
