četrtek, 23. april 2009 Ali je znanost še zaveznica človeške vrste?
Aktualni pogin čebel, sporna pozidava kvalitetnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji ter uporaba gensko spremenjenih organizmov in pesticidov so ključne teme, ki so se jih razpravljalci dotaknili na 2. dogodku KOLOKVIJA UNIVERZE NA PRIMORSKEM, ki je potekal v torek 21. 4. 2009 v Univerzitetni palači Armerija v Kopru.
Na znanstvenem predavanju in pogovoru z naslovom Gensko spremenjeni organizmi, pesticidi, človek in okolje: Je znanost še zaveznica človeške vrste? Pro et Contra sta kot predavatelja sodelovala dr. Borut Bohanec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog in ekolog ter samostojni raziskovalec. Predavateljema se sta se v pestri razpravi različnih mnenj stroke pridružili še dr. Dunja Bandelj Mavsar in dr. Elena Varljen Bužan, obe iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem.
Glede gensko spremenjenih organizmov sta dr. Bohanec in dr. Bandljeva poudarila, da ima znanost do njih drugačno stališče kot javnost, ki si negativna stališča oblikuje predvsem na podlagi pogosto slabo obveščenega in senzacionalističnega poročanja medijev o tem vprašanju. Dr. Bohanec meni, da so ena najučinkovitejših iznajdb 20. stoletja, ki prinaša številne pozitivne novosti, o katerih pa javnost ne izve
Dr. Pretnar in dr. Bužanova sta nasprotno poudarila, da s stališča varstvene biologije GSO niso sprejemljivi. Z vnosom novih genov se spremeni genom živih bitij, ki se je naravno razvijal in prilagajal pogojem v okolju tekom evolucije skozi milijone let. Varstveni biologi so zaskrbljeni, da se bo z razvojem kultur, odpornih na negativne okoljske dejavnike (škodljivce, suša..) povečal tudi vpliv na netarčne organizme (npr. metulje, ptice, čebele), ki imajo ključno vlogo pri ekosistemskih uslugah (opraševanje, razširjanje semen). Izguba takšnih vrst pomeni ne le izgubo biotske raznovrstnosti temveč tudi izgubo ključnih vrst na katerih slonijo temeljne funkcije ekosistema, menita dr. Pretnar in dr. Bužanova, ki dodajata, da je razširjanje gensko spremenjenih organizmov v naravi neobvladljivo in ga nikakor ne moremo primerjati z obnašanjem v laboratorijsko kontroliranem okolju.
Dr. Bohanec je poudaril, da je gensko spreminjanje pravzaprav le sodobna oblika žlahtnjenja rastlin (vzgoja novih, izboljšanih sort), ki pa je pri nas eno izrazito zapostavljenih področij. Raziskavam na tem področju, s katerimi pridobivamo boljši in bolj odporen genetski material, pa bi po njegovem država morala nameniti več sredstev. Obenem je poudaril, da se v Sloveniji žlahtnjenje rastlin kljub temu dobro razvija.
Nasprotniki GSO poudarjajo, sta navedla dr. Pretnar in dr. Bužanova, da se s tradicionalnim žlahtnjenjem geni lahko prenašajo le med sorodnimi sortami ali zelo sorodnimi vrstami, genski inženiring pa dovoljuje prenos genov med popolnoma različnimi vrstami. Z uporabo genetskega inženiringa se znanstveniki igrajo z osnovnim zapisom življenja, saj spreminjajo milijone let trajajočo evolucijo živih bitij.
Dr. Pretnar je bil kritičen tudi do vloge Biotehniške fakultete ter Oddelka za agronomijo pri vzgoji nove generacije agronomov, kjer po njegovem že 50 let predavajo kemizirano kmetijstvo oziroma kmetijstvo kot proizvodnjo hrane, ki je vezana na kemijo in katere cilj je predvsem večji hektarski donos, ne oziraje se na naravno ravnovesje, za katerega je prepričan, da bi morali skrbeti ravno agronomi, medtem ko sta dr. Bohanec in dr. Bandljeva poudarila, da ne drži, da agronomi ne skrbijo za naravno ravnovesje, biodiverziteto in varstvo okolja. Povedala sta, da so znanja, ki jih pridobijo diplomanti široka, interdisciplinarno povezana in da se generacije agronomov zelo dobro zavedajo pomembnosti varovanja okolja.
Pesticidi niso eden najpomembnejših onesnaževalcev, je obenem izpostavil dr. Bohanec, pač pa so, nasprotno, prav na dnu lestvice onesnaževalcev. Pri tem je ponovno poudaril slabo obveščeno medijsko poročanje. Ostanki pesticidov v hrani so po znanstvenih raziskavah povsem na dnu seznama snovi, ki pomenijo tveganje za naše zdravje, je navedel in dodal, da so tudi v zelo majhnih koncentracijah. Najbolj kronično nevarni pa so mikotoksini (toksične ali mutagene snovi, ki so proizvodi nekaterih gliv, ki okužijo na primer žita), najbolj akutno nevarni pa mikrobni agensi. Dr. Bandljeva je dodala, da velja zmotno prepričanje o kmetijstvu kot največjem onesnaževalcu, mnogi ne pomislijo na industrijo in promet, zaradi katerih so tla ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami.
Dr. Pretnar in Dr. Bužanova menita, da so zaradi inertnosti že uporabljenih pesticidov vodni in kopenski ekosistemi še vedno onesnaženi. Čeprav so pesticidi večinoma namenjeni povsem določeni vrsti (ali skupini) živih bitij skoraj vedno prizadenejo še druge vrste, ne samo ciljne. Te sintetične snovi se akumulirajo v organizmih in okolju. V prehranjevalni verigi je akumulacija še očitnejša, ko gremo proti njenem koncu, zadnji člen te verige pa je ponavadi človek, je še poudarila.
Glede ponovno aktualne teme pogina čebel je dr. Pretnar menil, da je vzrok konkretna zastrupitev s pesticidi. Sam si zato prizadeva, da pesticidov ne bi bilo v prosti prodaji, ampak bi jih »predpisovali na recept«. Poudaril je tudi, da je skoraj sočasni pogin čebel na različnih področjih za človeka bioindikator, ki pomeni, da je ogroženo tudi življenje ljudi. Dr. Bohanec je nasprotno menil, da je treba počakati na rezultate analiz. Lani je bilo od približno 30 primerov le v enem odgovoren kmet.
Ena od pomembnih skupnih tem pro et contra razprave je bilo tudi vprašanje pozidave kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Med letoma 2002 in 2007 smo pozidali skoraj 3600 hektarjev njiv, je povedal dr. Bohanec, pri čemer je bila več kot polovica pozidanih njiv višje ali najvišje kakovosti. Rodovitno zemljo, ki je naša največja dragocenost, smo prepustili prostemu trgu, kar je po njegovem trenutno največji politični škandal pri nas.
To je bil drugi dogodek Kolokvija Univerze na Primorskem, ki je bil ustanovljen pretekli mesec na pobudo prof. dr. Dragana Marušiča, dekana Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in katerega namen je bogatenje organizirane podpore znanstvenemu razvoju Univerze ter strokovno in znanstveno povezovanje tako znotraj Univerze kot z drugimi slovenskimi univerzami.
