ponedeljek, 23. avgust 2021 Poletna šola o zeleni infrastrukturi na Slovenskem krasu
Minulo študijsko leto je potekalo predvsem na daljavo. Študenti so večino predavanj in drugih obveznosti opravili preko spletnih orodij, s tem pa so bili prikrajšani za kakšno terensko izkušnjo, prav tako pa za druženje in socializacijo med študenti in interakcijo s profesorji.
Tega se dobro zavedajo na Oddelku za biodiverziteto UP FAMNIT, kjer so se ob upoštevanju ukrepov potrudili in organizirali vse nujne študijske dejavnosti, poleg tega pa soorganizirali še dodatne aktivnosti za študente. V okviru projekta ENGREEN - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini (https://www.ita-slo.eu/sl/engreen), o katerem so pred časom poročali tudi v Regionalu, smo junija izvedli Poletno šolo za študente na temo raznolikosti zelene infrastrukture na območju slovenskega Krasa. Potekala je med 17. in 20. junijem 2021 ter z nastanitvijo v Mirnu in privabila 17 udeležencev – študentov UP FAMNIT in Univerze v Ljubljani.
Tekom poletne šole so udeleženci podrobneje spoznali stanje nekaterih elementov zelene infrastrukture na območju slovenskega Krasa. Večji del poletne šole je bil namenjen terenskemu delu – posvetili so se predvsem popisovanju biodiverzitete metuljev na kraških traviščih, monitoringu metulja barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus) in popisovanju kalov ter njihove favne in flore. Na območju Krasa in širše so pregledali preko 100 kalov in podobnih vodnih teles, ter s tem pomembno obogatili doslej zbrane podatke. Zbirali so podatke o stanju posameznih vodnih teles, njihovi biodiverziteti in prisotnosti tujerodnih vrst. S problematiko slednjih so se srečali tudi med obiskom zadrževalnika Vogršček v Vipavski dolini, kjer je sodelavec Zavoda za ribištvo Slovenije, Tomaž Remžgar, prikazal izlov invazivnih okrasnih gizdavk (Trachemys scripta).
Vodja projekta na UP FAMNIT, doc. dr. Martina Lužnik je povedala: »V sklopu projekta ENGREEN se posebej intenzivno ukvarjamo s kali in nanje vezanimi dvoživkami – na širšem območju Istre, Krasa in Brkinov. Leta 2020 in 2021 smo popisali že prek 400 kalov oziroma drugih stoječih voda. Posebej se posvečamo problematiki tujerodnih vrst v kalih, to so predvsem zlate ribice (Carassius auratus), ki jih nevestni lastniki izpustijo v naravo. S tem dejanjem pa naredijo veliko škodo okolju, saj zlate ribice degradirajo vodni ekosistem in poslabšajo življenjske razmere za domorodne organizme. Ena izmed projektnih dejavnosti je izlova zlatih ribic iz nekaterih kalov.«
Pomembno je izpostaviti, da so imeli med poletno šolo udeleženci priložnost sodelovati pri monitoringu populacije ogroženega metulja; barjanskega okarčka, ki ga že drugo leto zapored izvajajo sodelavci UP FAMNIT. Doc. dr. Jure Jugovic tako: »Na območju Cerja je to populacijo v letu 2019 dodobra prizadel požar (https://www.regionalobala.si/novica/pestra-noc-za-primorske-gasilce-se-vedno-gori-tudi-danes-aktivirani-helikopterji-foto-video). Že sicer pa na območju Krasa to Natura 2000 vrsto ogroža tudizaraščanje travišč z avtohtonimi in tudi tujerodnimi vrstami, kot je invazivni veliki pajesen (Ailanthus altissima)«, dodaja Martin Senič, sodelavec na projektu ENGREEN.
Poletna šola je bila tako dobra priložnost za dopolnitev projektnih aktivnosti, predvsem pa odlična izkušnja za študente, ki si želijo dodatnih izven-študijskih aktivnosti, sodelovanja s strokovnjaki in spoznavanja terenskega dela.
Eden od udeležencev poletne šole, študent Varstvene biologije na UP FAMNIT Luka Kostadinovski, je povedal: »Poletna šola se je odvila na zares lepi lokaciji, saj smo spali na Mirenskem gradu, od tam pa smo se vsak dan podali na Kras. Zares super izkušnja, z odličnim vzdušjem med udeleženci in mentorji skupin, ki so nas vodili po terenu in z nami delili svoje znanje. Lahko povem, da sem se udeležil skupine »metuljarjev« in da sem s tem pridobil dodatna znanja o metuljih, njihovi biodiverziteti na tem območju ter o sami metodologiji popisovanja metuljev. Največ pozornosti smo pri tem posvetili barjanskemu okarčku. Seveda pa ne smem izpustiti tudi druženja in tkanja novih vezi in poznanstev z ostalimi udeleženci, mentorji in profesorji«.
