petek, 24. september 2021 Novi raziskovalni projekti ARRS – velik uspeh raziskovalcev UP
Raziskovalci Univerze na Primorskem so uspešno pridobili nove raziskovalne projekte na Javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021 Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). V okviru sedmih temeljnih projektov in dveh podoktorskih projektov bodo opravljali raziskovalno delo na področju antropologije, etnologije, matematike, psihiatrije, psihologije, upravnih in organizacijskih ved, vzgoje in izobraževanja ter zgodovinopisja.
Vodje odobrenih temeljnih projektov na UP FAMNIT ter UP IAM so: prof. dr. Diego de Leo, prof. dr. Štefko Miklavič, izr. prof. dr. Vita Poštuvan ter izr. prof. dr. Russell Stephen Woodroofe.
Temeljni raziskovalni projekti predvidevajo eksperimentalno oziroma teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih. Glede na to, da so med kriteriji za ocenjevanje projektov znanstvena odličnost raziskovalcev ter znanstvena, tehnološka in inovacijska odličnost samega projekta, je nov uspeh še ena potrditev kakovostnega dela raziskovalcev Univerze na Primorskem.
V raziskovalnih dejavnostih pridobljenih projektov bodo sodelovale tudi druge slovenske raziskovalne ustanove, hkrati pa bodo članice UP v vlogi partnerja sodelovale še pri številnih drugih projektih, ki jih bodo vodile druge raziskovalne organizacije.
Ostali raziskovalci Univerze na Primorskem, ki so pridobili projekte so doc. dr. Neža Čebron Lipovec, doc. dr. Jana Hojnik, prof. dr. Aleksander Panjek, doc. dr. Polona Sitar, izr. prof. dr. Tina Štemberger.
Rezultati razpisa so objavljeni na tej povezavi.
Našim raziskovalcem čestitamo in jim želimo uspešno delo!
Naslov: Družbeni mediji in samomorilno vedenje: študija vpliva objav novinarskih prispevkov o samomoru na komentatorje in bralce
Področje: psihiatrija
Tip projekta: temeljni – manjši
Vodilna raziskovalna organizacija: UP Inštitut Andrej Marušič
Vodja: prof. dr. Diego de Leo
Partnerji: /
Nova tehnologija in s tem povezane možnosti spleta se neprestano razvijajo. Danes splet uporabniku omogoča tako interakcijo (Choudhury, 2008) z drugimi uporabniki kot tudi z različnimi vsebinami (Andersen, 2007), kar je omogočilo razvoj družbenih medijev, ki imajo danes pomembno vlogo pri pregledu in spremljanju spletnih novinarskih prispevkov.
Povezanost načina poročanja v novinarskih prispevkih o samomoru, dostopnih preko tradicionalnih medijev, in števila samomorov v populaciji je danes dobro raziskana. Neustrezni način novinarskega poročanja o samomoru lahko poveča tveganje za posnemanje poročanega vedenja, odgovorni način poročanja o samomoru pa varuje pred posnemanjem in spodbudi iskanje bolj konstruktivnih načinov reševanja stiske. Kljub temu obstaja malo raziskav, ki proučujejo povezanost spletnega novinarskega poročanja o samomoru in samomorilnega vedenja v populaciji. Še manj raziskav pa obstaja glede tega, kakšna je vloga in kakšne so značilnosti objav novinarskih prispevkov o samomoru na družbenih medijih ter komentarjev pod temi objavami, in kako so te značilnosti povezane z bralčevim oziroma komentatorjevim doživljanjem teh objav.
V projektu zato načrtujemo široko in poglobljeno raziskavo značilnosti objav novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih na družbenih omrežjih in forumih ter komentarjev pod temi objavami. Na podlagi ugotovljenih značilnosti bomo raziskali vpliv značilnosti teh objav in komentarjev na doživljanje uporabnika. Pri tem se bomo osredotočili na raznolike in najpogosteje obiskane spletne (novinarske) medije, saj imajo ti zaradi večje dosegljivosti večjo možnost pozitivnega ali negativnega vpliva na uporabnike teh medijev.
Naslov: Terwilligerjeva algebra grafa
Področje: matematika
Tip projekta: temeljni – manjši
Vodilna raziskovalna organizacija: UP Inštitut Andrej Marušič
Vodja: prof. dr. Štefko Miklavič
Partner: UL Pedagoška fakulteta
V raziskovalnem delu se ukvarjamo s kombinatoričnimi objekti, znanimi kot grafi. Koncept grafa je zelo uporaben, saj se z njegovo pomočjo dajo modelirati mnoge tako matematične kot tudi druge relacije. Pri raziskovanju pa se velikokrat srečamo z naslednjo situacijo: naj bo G graf, ter H njemu prirejen algebraičen objekt. V tem primeru je ena glavnih motivacij raziskovanja naslednje vprašanje: kaj lahko povemo o kombinatoričnih lastnostih grafa, če vemo, da ima H določene algebraične lastnosti? In obratno: kaj lahko povemo o algebraičnih lastnostih objekta H, če vemo, da ima graf G določene kombinatorične lastnosti? Najbolj znan primer takega prepletanja kombinatorike in algebre dobimo, če za objekt H vzamemo grupo avtomorzmov grafa G. V tem primeru je poznanih precej povezav med kombinatoričnimi lastnostmi grafa G ter algebraičnimi lastnostmi grupe H. V projektu algebraičen objekt, ki je prirejen grafu G, ne bo njegova grupa avtomorzmov, ampak matrična algebra, ki jo imenujemo Terwilligerjeva algebra grafa G. Glavna motivacija raziskovanja pa ostaja ista: kaj nam kombinatorične lastnosti grafa G povedo o algebraičnih lastnostih pripadajoče Terwilligerjeve algebre? Ter obratno: kaj nam algebraične lastnosti Terwilligerjeve algebre povedo o kombinatoričnih lastnostih grafa G?
Želimo torej narediti pomemben napredek glede problemov, ki so povezani s Terwilligerjevimi algebrami grafov, ki niso razdaljno-regularni. Težišče našega raziskovanja bo na grafih, ki so podobni razdaljno-regularnim grafom. To so predvsem razdaljno-biregularni grafi ter razdaljno-semiregularni grafi. Pričakujemo, da bodo imeli rezultati, pridobljeni tekom projekta, pozitiven učinek tudi na področjih izven teorije grafov. Naš cilj bo tudi povečati prepoznavnost in mednarodno veljavo slovenskih znanstvenih rezultatov, predvsem s podporo in pomočjo mladim raziskovalcem pri vzpostavitvi njihovih lastnih neodvisnih raziskovalnih skupin.
Naslov: Človek v primežu Covid-19: psihološke posledice epidemije in preventivnih zaščitnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb
Področje: psihologija
Tip projekta: temeljni – manjši
Vodilna raziskovalna organizacija: UP Inštitut Andrej Marušič
Vodja: izr. prof. dr. Vita Poštuvan
Partnerja: UL Filozofska fakulteta, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Epidemije, ki so se zgodile v preteklosti, so že pokazale, da lahko močno posežejo v vsakdanje življenje ljudi in njihovo zdravje (Cénat idr., 2020), vendar so bile te posledice omejene le na manjšo populacijo. Epidemija bolezni Covid-19 pa je prerasla v pandemijo in posledično so bili tudi v Sloveniji sprejeti številni preventivni zaščitni ukrepi za zajezitev širjenja bolezni. Zaradi številnih sprememb v vsakdanjem življenju, je epidemija vplivala na različne aspekte življenja ljudi, kot so odnosi, duševno zdravje in drugi psihosocialni vidiki. Ta nova realnost traja že dalj časa, zato spoprijemanje s spremembami zahteva od posameznika bistveno več virov kot v primeru soočanja s kratkotrajnimi kriznimi situacijami.
V projektu načrtujemo široko in hkrati poglobljeno preučitev (dolgoročnih) psiholoških posledic epidemije in uvedenih preventivnih zaščitnih ukrepov. V projektu nas bo zanimalo, kako so ljudje s psihološkega vidika doživljali razglašeno stanje in kako so se nanj odzivali. Namen študije bo hkrati pripraviti prilagojena gradiva za krepitev duševnega zdravja in psihološke prožnosti pri prebivalcih. Ob tem se bomo osredotočili na splošno populacijo, saj so bili epidemiji izpostavljeni vsi prebivalci Slovenije. Hkrati bomo pozornost usmerili tudi na določene ranljive skupine, ki se lahko, zaradi mnogih sprememb, soočajo z več težavami.
Naslov: Grupe, poseti, in kompleksi
Področje: matematika
Tip projekta: temeljni – manjši
Vodilna raziskovalna organizacija: UP Inštitut Andrej Marušič
Vodja: izr. prof. dr. Russell Stephen Woodroofe
Partnerji: /
V projektu bomo raziskovali področje na preseku topologije, algebre in kombinatorike. Motivacija za glavne teme projekta so delno urejene množice in simplicialni kompleksi, ki jih srečamo v teoriji grup. Ena od tem se dotika »univerzalne G-geometrije« delno urejene množice odsekov končne grupe. S tem povezane tehnike bodo osvetlile posplošene probleme presekov množic. Nadaljnji cilj je dokaz, da mreže podgrup nekomutativnih končnih enostavnih grup niso zaporedno Cohen-Macaulayeve (ta dokaz bo minimalno odvisen od klasifikacije končnih enostavnih grup). S tem bi dobili novo karakterizacijo rešljivih grup, ki je močno neodvisna od obstoječe. S pomočjo te nove karakterizacije bo verjetno omogočila razvoj novih, boljših tehnik za razločevanje kompleksov, ki so zaporedno Cohen-Macaulayevi in tistih, ki niso.
