sreda, 8. julij 2015 Nova raziskava na ogroženih morski psih trnežih v Jadranu pod vodstvom doc. dr. Bojana Lazarja
Mednarodna skupina raziskovalcev s Hrvaške, iz Združenih držav Amerike in Slovenije, je pod vodstvom doc. dr. Bojana Lazarja z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT, v mednarodni reviji Marine and Freshwater Research objavila članek o starosti in dinamiki rasti ogrožene sredozemske subpopulacije morskega psa trneža (Squalus acanthias).
Trnež je demerzalni mezopredatorski morski pes, razširjen v plitvih zmernih morjih in oceanih severne in južne poloble, vključno s Sredozemskim in Jadranskim morjem. Čeprav velikost redko presega 120 cm, so njegove biološke značilnosti podobne velikim pelaškim morskim psom, kot so počasna rast, pozna spolna zrelost, dolga življenjska doba, nizka reprodukcija ter najdaljši gestacijski čas med vsemi morskimi psi, saj samice mladiče nosijo do 24 mesecev. Zaradi takšne življenjske strategije je trnež posebej občutljiv na vpliv ribištva, a je ravno ta vrsta morskega psa najbolj intenzivno in nekontrolirano lovljena v vseh svetovnih morjih. Netrajnostno ribištvo je pripeljalo do 95% vpada številčnosti populacij v severovzhodnem Atlantskem oceanu in do 60% v Črnem morju, medtem ko je sredozemska subpopulacija trneža obravnavana kot ogrožena. Podatki o starosti, hitrosti rasti in starosti pri spolnem dozorevanju so ključni demografski podatki, nujni za upravljanje s populacijami. Takšni podatki za ogroženo sredozemsko subpopulacijo do danes niso obstajali, čeprav se trnež v Sredozemskem morju in Jadranu že dolgo komercialno lovi.
Rezultati raziskave skupine doc. dr. Bojana Lazarja so pokazali, da samice spolno dozorijo pri starosti okoli 20.1 let ter lahko živijo do 36 let, medtem ko samci dozorijo pri 10.5 letih in živijo do 23 let. Tako dolga življenjska doba in pozno spolno dozorevanje, skupaj s počasno rastjo, kažejo na potrebo razvoja vrstno-specifičnega načrta upravljanja s trnežom v Jadranu in Sredozemskem morju.
Sodelavcu doc. dr. Bojanu Lazarju iskreno čestitamo k objavi članka in mu želimo uspešno raziskovalno delo tudi v prihodnje!
V nadaljevanju še nekaj fotoutrinkov.
