četrtek, 12. november 2020 Nov niz bioloških večerov v znamenju širjenja kritične misli

V sredo 18. novembra se vračajo biološki večeri za širšo javnost, ki jih tradicionalno organizira Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT. Do nadaljnjega bodo v celoti potekali na daljavo prek konferenčnega sistema ZOOM. 

»Svet okoli nas se je začasno ustavil, pri tem pa ne smemo dovoliti, da se s tem ustavi tudi širjenje kritične misli in informiranje javnosti o problematikah, s katerimi se sooča narava. Pa tudi o obstoječih ukrepih in rešitvah, ki poskušajo blažiti negativni človeški vpliv,« sporoča koordinator bioloških večerov asist. Martin Senič in dodaja: »Danes je še kako pomembno, da širimo misli o pomenu narave in o njeni vrednosti kot zibelki življenja oziroma biotske pestrosti. Slednjo smo tako rekoč pripeljali do točke, na kateri se mora soočati s krizo globalnih razsežnosti, saj je izumiranje vrst in uničevanje njihovih habitatov neizbežna realnost, ki ji ni videti konca. Kljub trenutni situaciji je informiranje in izobraževanje javnosti še vedno izvedljivo na daljavo.«

Prvi gosti bioloških večerov bodo javnosti predstavili izsledke svojih raziskav oziroma udejstvovanj predvsem na področju naravovarstva, večja pozornost pa bo namenjena projektu ENGREEN - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini, o katerem smo že poročali. Ker gre za čezmejni Interreg projekt Italija-Slovenija, bodo nekatera predavanja potekala v slovenski in italijanski različici.

Uvodni biološki večer v študijskem letu 2020/21 z naslovom Brazilski Pantanal – zlomljeno srce Južne Amerike in podnaslovom Preučevanje življenjskih vzorcev gololične hokojke (Crax fascioalata) bo v sredo, 18. 11. 2020, ob 19.00. Povezave do predavanj ter dodatne informacije o predavateljih in vsebini predavanj so dostopne na spletni strani bioloških večerov. 

Izobraževanje in informiranje kot predpogoj za spremembe

Biološki večeri dopolnjujejo del izobraževalno-raziskovalnih aktivnosti čezmejnega projekta ENGREEN, ki so v partnerstvu s Parkom Škocjanske jame (PŠJ) potekale tudi v septembru. Takrat je bila izvedena petdnevna poletna šola za študente in štiri predavanja na temo zelene infrastrukture. Poletne šole so se udeležili študenti različnih študijskih programov Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani, predavanja pa so bila odprta tudi drugim poslušalcem, ki so jih najbolj zanimale problematike kali, suhozidov in travišč ter nasploh zavarovanih območij. Tomaž Zorman (PŠJ) je predstavil »Območja ohranjanja narave in prostovoljni naravovarstveni nadzorniki v PŠJ«, dr. Katja Kalan (UP FAMNIT) je naslovila pomembno tematiko z naslovom »Tujerodne vrste v in ob kalih«, Boris Čok (Partnerstvo za kraško suhozidno gradnjo) je navdušil s slikovito prestavitvijo z naslovom »Suhozidi – zaznavna sestavina kraških ekosistemov in pokrajine«. Dr. Martina Lužnik, vodja raziskovalnega dela projekta na UP FAMNIT, pa je izvedla predavanje z naslovom »Kraški kali – mala mokrišča z velikim pomenom.«

  
Foto: zelena rega (Hyla arborea) med preobrazbo v odraslo žival. [c] Sara Strah; hribski urh (Bombina variegata). Natura 2000 vrsta. [c] Martina Lužnik. 

»Uspeli smo organizirati poletno šolo za 17 študentov ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, ob tem pa smo ohranili pester in kakovosten program,« je izvedbo šole komentirala dr. Lužnik, »Park Škocjanske jame nam je nudil svojo infrastrukturo, kjer smo postavili tudi laboratorij in skupaj izvedli predavanja. Večji del poletne šole je zajemalo terensko delo. Popisovali smo plazilce in metulje na območju kraških travišč in suhih zidov, da bi ovrednotili biodiverziteto teh dveh elementov krajine. Predvsem pa smo se posvetili popisovanju kalov ter njihove flore in favne. Z namenom ovrednotenja njihovega stanja smo na širšem vplivnem območju parka pregledali 38 že znanih lokacij. V kar sedmih kalih smo zasledili prisotnost invazivne tujerodne zlate ribice, pa tudi nekaterih tujerodnih rastlinskih vrst, ki lahko negativno vplivajo na samo stanje kala. Pri tem je pomemben podatek, da je kar nekaj vodnih teles od zadnjega pregleda že popolnoma izginilo bodisi zaradi preraščanja, pa tudi zaradi spremembe namena rabe. To je pomemben podatek, saj tako izginjajo habitati ogroženih vrst dvoživk kot sta evropsko pomembni (Natura 2000) vrsti: veliki pupek in hribski urh«.

  
Foto: Kal na Kaličih v Parku Škocjanske jame; veliki pupek (Triturus carnifex). Natura 2000 vrsta. [c] Sara Strah