Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
-->
SI | EN

ponedeljek, 3. avgust 2020 Growthminds - projekt E+ o utrjevanje razvojne miselnosti

Univerza na Primorskem je prejšnji teden uspešno pridobila vodenje novega projekta na področju izobraževanja z naslovom Growthminds. Mednarodni projekt, katerega nosilni partner je UP FAMNIT, bo obsegal vrsto aktivnosti, s katerimi bodo lahko pedagoški delavci na univerzitetni ravni razvili nove kompetence za uporabo t. i. koncepta growth mindset (v prevodu: razvojne miselnosti) pri svojem delu. Cilj projekta je povečati kakovost učnega procesa z uporabo novih učnih tehnik, sofinancira pa ga Evropska unija v okviru programa Erasmus+ KA203 - programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport.

Dvoletni projekt, ki ga bo vodil predstojnik Centra za pozitivno psihologijo doc. dr. Kristijan Musek Lešnik in se bo pričel 1. novembra letos, bo vključeval univerzitetne učitelje in študente, za katere bodo oblikovali posebne izobraževalne vsebine in treninge, potekal pa bo v petih jezikih. Skupni delež sofinanciranja znaša 171.459 EUR, sodelujoči partnerji pa so STEP Inštitut, Zavod za psihologijo dela in podjetništvo (Slovenija), Balıkesir University (Turčija), University of Medicine and Pharmacy of Târgu Mureş (Romunija) in University of Klagenfurt (Avstrija).


(na fotografiji: doc. dr. Kristijan Musek Lešnik)

Kaj je growth mindset?

Leta 1988 je dr. Carol Dweck začela preučevati miselnost in dokazala je, da tisti, ki verjamejo, da so njihove sposobnosti popravljive (tj. da imajo »razvojno miselnost«), bolje sprejemajo izzive in vztrajajo pri svojem delu kljub neuspehu kot tisti, ki svoje sposobnosti vidijo kot nespremenljive (tj. »toga miselnost«). Učenci prve skupine poiščejo boljše povratne informacije, vztrajajo dlje in se uspešneje spopadajo s spremembami. Razvojna miselnost zmanjšuje stres, spodbuja dobro počutje in čustveno delovanje, izboljšuje samozavest, učno usmerjenost, zmanjšuje nemoč in je povezana z odločnostjo ter prosocialnim vedenjem. Rezultati raziskav zato podpirajo stališče, da lahko miselnost učiteljev vpliva na učence, kar posledično vpliva tudi na njihove učne rezultate.