ponedeljek, 17. julij 2023 GEKONI MED NAMI: "Ste opazili gekona?"
V zadnjih dveh desetletjih so se tudi pri nas pričeli pojavljati gekoni. Najprej so bili opaženi v antropogenih okoljih, predvsem v večjih pristaniških mestih, kot je sosednji Trst, kjer so gekoni postali običajni predstavniki mestne favne. V zadnjih nekaj letih jih opazujemo tudi po Kopru, podatki o njihovi prisotnosti pa prihajajo tudi iz drugih primorskih krajev. V Sloveniji pričakujemo tri vrste gekonov – pozidni gekon (Tarentola mauretanica) in turški gekon (Hemidactylus turcicus) sta bila že večkrat opažena, pojavlja pa se verjetno tudi egejski goloprstnik (Mediodactylus kotschyi), za katerega je znano, da je že naselil nekatera evropska mesta.
TURŠKI GEKON
Vir: Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT
Za boljše poznavanje razširjenosti gekonov smo izvedli več terenskih ogledov potencialnih nahajališč , kjer smo gekone večkrat zasledili. Prisotnost gekonov pri nas je torej z gotovostjo potrjena, vendar pa bi za spremljanje njihovega pojavljanja rabili pomoč širše javnosti. Ker se gekoni najpogosteje širijo s pomočjo človeka, jih lahko pričakujemo v bližini človeških bivališč. Največ podatkov pričakujemo iz slovenske Istre, kjer gekoni lažje preživijo zimo, a naključja opažanja niso redka niti v notranjosti Slovenije.
POZIDNI GEKON
Vir: Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT
Na kratko o gekonih
Gekoni so skupina kuščarjev, ki so razširjeni predvsem v toplejših krajih – v Evropi so avtohtoni prebivalci Sredozemlja. Večje vrste lahko dosežejo tudi 15 centimetrov dolžine, vrste, ki jih zasledimo pri nas, pa redko presežejo 10 centimetrov. Od ostalih kuščarjev jih ločimo po drugačni obarvanosti in obliki lusk, pokončni zenici, ki nakazuje pretežno nočen način življenja ter po odsotnosti veke, kar živali onemogoča zapiranje oči. Poleg tega imajo izjemno učinkovito prilagoditev za plezanje – konice prstnih blazinic imajo opremljene s posebno oblikovanimi luskami, ki se imenujejo lamele. Gekonom omogočajo plezanje po relativno gladkih, vertikalnih površinah. Tako jih velikokrat opazimo visoko na zidovih, sploh tam, kjer imajo v neposredni bližini možnost hitrega umika ali skrivališča – razpoke, okenske police, žlebove. Zanimivo je tudi to, da so eni redkih plazilcev, ki se oglašajo.
Za človeka niso nevarni in so celo koristni, saj se prehranjujejo z žuželkami in drugimi nevretenčarji. V kolikor jih opazite v bližini svojega doma je zato strah odveč. Aktivni so predvsem ponoči, takrat jih najlažje opazujemo, ko lovijo plen v bližini svetilk. Redko zaidejo tudi v domove.
Na območju Slovenije torej lahko pričakujemo tri vrste gekonov: pozidnega gekona, turškega gekona in egejskega goloprstnika. Pozidni gekon je največji evropski gekon, ki lahko doseže velikost do 15 cm, vendar so večinoma veliki do 10 cm. Prepoznamo ga po razmeroma čokatem telesu in širših prstnih blazinicah. Turški gekon je nekoliko manjši, na prvi pogled vitkejši in bolj pisan od pozidnega gekona. Pri nas bi potencialno lahko srečali tudi egejskega goloprstnika, najmanjšega med tremi vrstami, ki se od prvih dveh najlažje loči po »golih prstih«, na katerih ni značilnih blazinic z lamelami.
EGEJSKI GOLOPRSTNIK
Vir: Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT
Kako lahko pomagate?
Glede na prisotnost v naši okolici in na napovedane podnebne spremembe, lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti gekoni postali pri nas številčnejši. Ker smo verjetno ravno v obdobju krepitve populacij gekonov, se z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT obračajo na vas, da pomagate pri raziskavi razširjenosti gekonov. Prosijo vas za sporočanje lokacij, kjer ste zasledili gekone v Sloveniji. V veliko pomoč bi bile slike ali video posnetki živali, na podlagi katerih bi lahko živali nedvoumno določili. Vaše informacije o gekonih zbirajo na naslov gekoni@famnit.upr.si.
Ajda Auersperger, Peter Glasnović in Martina Lužnik z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT
