sreda, 7. avgust 2019 Botaniki UP FAMNIT aktivni pri varovanju narave Dinaridov

Poletje je za botanike z Oddelka za Biodiverziteto UP FAMNIT polno terenov. Nazadnje so se mudili na črnogorskem Orjenu, kjer so skupaj s kolegi iz nevladnih organizacij EnvPro iz Črne gore in E-grupa iz Bosne in Hercegovine vzpostavili dolgoročno spremljanje stanja in številčnosti primerkov orjenske perunike. Na tak način bodo skušali ugotoviti populacijske trende skozi čas in njihove odzive na biotske in abiotske dejavnike.

Orjenska perunika (Iris orjenii)

V okviru projekta, ki ga financira program Critical Ecosystem Partnership Fund – CEPF, je mednarodna skupina botanikov v času dveh terenskih obiskov na Orjenu postavila štiri trajne površine za spremljanje primerkov orjenske perunike in njenih rastišč. Prvega terenskega obiska v juniju sta se udeležila tudi Pavle Cikovac, odkritelj omenjene perunike, ter Borut Rubinič, predstavnik CEPF programa za Balkan.

Obisk na tako edinstvenem območju je predstavljal tudi priložnost za posvetitev ostalim predstavnikom tamkajšnje flore, kot so kratkozoba kadulja (Salvia brachyodon), Horvatov šetraj (Satureja horvatii), Knappov klinček (Dianthus knappii) in nizki rumenocvetni lan (Linum elegans).

Postavljanje površine za trajno spremljanje orjenske perunike.

Orjen je obsežen in reljefno zelo razveden gorski masiv primorskih Dinaridov Črne gore, ki se proti vzhodu strmo spušča do morja v slikoviti zaliv Boke Kotorske, proti zahodu pa deloma sega čez mejo v Bosno in Hercegovino. V času zadnje ledene dobe je to območje zaznamovala obsežna poledenitev, katere posledice še danes opazimo na vsakem koraku. Orjen velja tudi za najbolj namočen del Evrope, kjer letno pade preko 5000 mm padavin. Vse to se izraža v izredno bogati biotski pestrosti, kjer se jasno kažejo vplivi toplega Sredozemlja in visokogorja Dinaridov. Orjenska perunika (Iris orjenii) predstavlja eno največjih posebnosti Orjena. Čeprav uspeva le na nekaj odročnih mestih tega masiva, daleč od neposrednega vpliva človeka, je že zaradi svoje redkosti naravno ogrožena.

Naslednji terenski obiski se bodo zvrstili prihodnje poletje, ko bodo naši botaniki poskušali vzpostaviti dolgoročno spremljanje še na drugih, nekoliko bolj odročnih nahajališčih orjenske perunike.

Orjen – pogled z Vučjeg zuba na Reovačko gredo