torek, 23. marec 2010 Biotska raznovrstnost je življenje; naše življenje!
Objavljamo prispevek, ki ga je za 7. Val v Primorskih novicah pripravila koordinatorica študijskega programa Biodiverziteta, doc. dr. Elena Varljen Bužan.
Biotska raznovrstnost je življenje; naše življenje!
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je leto 2010 razglasila za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Sporočilo, ki spremlja razglasitev, je več kot jasno, saj ga poudarja izjava generalnega sekretarja Ban Ki-moona: »Biotska raznovrstnost je življenje; naše življenje. Torej nikoli ne vemo, kdaj bomo vrsta, ki je na vrsti za »odpis«.
Biotska raznovrstnost (pogosto zasledimo tudi sinonime biotska pestrost, biodiverziteta, biološka raznovrstnost) je ena najpomembnejših in najdragocenejših naravnih dobrin. Vključuje vse rastline, živali ter druge organizme, ki živijo, rastejo, dihajo, letijo in plavajo v svojih življenjskih okoljih, ki jim predstavljajo dom. Ljudje smo kot del narave močno odvisni od biotske raznovrstnosti. Raznolikost rastlinskih in živalskih vrst nam zagotavlja hrano, gorivo in kisik. Gozdovi nam nudijo zavetje in gradbene materiale za izgradnjo domov. Rastlinska odeja blaži vplive in nudi zaščito pred poplavami, sušo in vetrom ter razstruplja in razgrajuje odpadke na naših deponijah in čistilnih napravah. Žuželke, ptiči in netopirji oprašujejo rastline, med njimi tudi kmetijske kulture ter nadzorujejo škodljivce in bolezni. Deževniki in drugi talni organizmi ustvarjajo in obnavljajo rodovitnost prsti.
Danes se v tradicionalni in moderni medicini uporablja več kot 70000 rastlin (npr. aspirin so na začetku pridobivali iz vrbovega lubja). Madagaskarski zimzelen, ki raste v tropskih gozdovih na Madagaskarju (pri nas ga gojimo kot okrasno rastlino), uporabljamo kot učinkovito zdravilo proti raku. Poleg tega nam narava omogoča prijeten umik iz vsakdanjika, saj nas sprehod po gozdu ali travniku sprošča in polni z novo energijo. Ali si lahko predstavljamo življenje v velikih betonskih mestih brez prijetnih zelenih površin, namenjenih oddihu?
Med evolucijo so rastlinske in živalske vrste nastajale in izginjale,. Pri tem so nekatere ostale razmeroma nespremenjene, druge pa so se razvijale in spreminjale. Danes človeške dejavnosti povzročajo okoljske spremembe, ki se pojavljajo prehitro, da bi se vrste lahko prilagodile, zato je izumiranje vrst hitro. Trenutna stopnja izumiranja vrst je 100 do 1000-krat večja od naravne. Po podatkih Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) letno izgubljamo 6 milijonov hektarjev pragozda, kar predstavlja površino, enako trem Slovenijam. Kar 170000 vrstam trenutno grozi izumrtje: od tega je 21 odstotkov sesalcev, 12 odstotkov ptic, 31 odstotkov dvoživk in 37 odstotkov rib. Človek povzroča največje izumiranje vrst v zadnjih 65 milijonih let - od izumrtja dinozavrov.
Zakaj se vrste ne morejo prilagoditi hitrim spremembam?
Poskušajmo si zamisliti zemeljsko zgodovino s pomočjo ure. Poldne predstavlja njen začetek, polnoč pa sedanjost. Prvi živi organizem na Zemlji se je pojavil pred štirimi milijardami let, torej po drugi uri in 24 minut. Dinozavrom, ki so Zemlji kraljevali 100 milijonov let, pripada le 10 minut, modernemu človeku pa samo zadnja sekunda pred polnočjo. Evolucija življenja traja že zelo dolgo in čas je ključni dejavnik za prilagoditev vrste na spremembe.
Človek je s svojim prihodom že v preteklosti povzročil izumrtja velikih sesalcev na vseh celinah, razen v svoji »zibelki« Afriki, kjer so se vrste razvijale skupaj z njim. V času, ko so ljudje živeli v majhnih skupnostih in je lov predstavljal vir hrane, so bili ogroženi samo veliki sesalci in ptiči. Danes, v času globalizacije, pa so zaradi naših posegov v okolje ogrožene vse vrste.
Kaj ogroža rastlinske in živalske vrste?
Glavno grožnjo biotski raznovrstnosti predstavlja v današnjem času izgubljanje življenjskih okolij, saj naravne ekosisteme spreminjamo v obdelovalne površine, pozidana območja ali jih razdrobimo z gradnjo avtocest in postavitvijo plinskih terminalov. Tudi podnebne spremembe bodo po pričakovanjih v prihodnosti vse hujša grožnja. Njihove posledice so že vidne. Velika večina organizmov in ekosistemov se le težko prilagaja trenutnim podnebnim spremembam. Velika grožnja so tudi invazivne tujerodne vrste, ki smo jih ljudje prenesli iz njihovega naravnega domovanja in v novem območju naselitve povzročajo težave domorodnim vrstam, s katerimi tekmujejo za prostor in hrano, širijo bolezni ali so njihovi novi plenilci. Obenem spreminjajo življenjske prostore, rušijo odnose med organizmi in vplivajo na gensko sestavo domorodnih populacij. Zaradi pretirane rabe gnojil in pesticidov v kmetijstvu ter neprečiščenih komunalnih odplak, prihaja do onesnaženja celinskih voda in morij. Nastajajo območja, kjer večina živali in rastlin ne more več preživeti. Tudi čezmerno izkoriščanje in netrajnostne prakse (npr. čezmeren ribolov, sečnja dreves) povzročajo prekomerno izgubo biotske raznovrstnosti.
Gospodarski pomen biodiverzitete
Z izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemov so povezani tudi gospodarski
stroški, ki so bili do zdaj povečini prezrti. Letna izguba ekosistemskih storitev (npr. kroženje in naravno čiščenje voda, uravnavanje podnebja, fotosinteza) po ocenah znaša 50 milijard USD, do leta 2050 pa naj bi izguba biodiverzitete dosegla 7 % svetovnega BDP. Biotska raznovrstnost nima le izvirne lastne vrednosti, temveč je tudi izrednega gospodarskega pomena, česar trg pogosto ne prepozna, saj trenutno nimamo ustreznega ovrednotenja ekosistemskih uslug. Čeprav vloge biotske raznovrstnosti pri ohranjanju ekosistemskih storitev še ne razumemo povsem (ravno zaradi tega moramo biti še previdnejši), znanstvena spoznanja kažejo, da so ekosistemi z visoko raznolikostjo vrst produktivnejši, stabilnejši in odpornejši ter manj dovzetni za zunanje obremenitve (npr. na podnebne spremembe ali onesnaževanje). Narava je najučinkovitejši mehanizem za uravnavanje podnebja in hkrati zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. S trdnimi in odpornimi ekosistemi se zato lahko zavarujemo pred podnebnimi spremembami.
Prispeva lahko prav vsak
Slovenija sodi med biotsko pestrejše države v Evropi. Na razmeroma majhnem prostoru se prepletajo vplivi Alp, Dinaridov, Sredozemlja in Panonske nižine. Vse to se odraža na razgibanem površju, raznovrstni geološki zgradbi, hitro spreminjajočem se podnebju in seveda velikemu številu rastlinskih in živalskih vrst. Čeprav je naša dežela majhna, moramo njeno bogastvo skrbno čuvati, k varovanju biodiverzete pa lahko prispeva prav vsak Slovenec.
Za živali in rastline največ koristnega naredimo tako, da jih ne motimo, da ne uničujemo njihovih domovanj in da ne preprečujemo njihovega gibanja (selitvene poti). Hišnih ljubljenčkov iz eksotičnih krajev nikoli ne izpuščajmo v naravo. Ne kupujmo izdelkov, narejenih iz ogroženih vrst (npr. nakit ali drugih izdelki iz koral, želvinega oklepa). Na potovanjih v tujino je srečanje z eksotičnimi jedmi vsekakor pomembno doživetje, vendar se skušajmo izogniti uživanju ogroženih vrst. Izberimo ribe, ki prihajajo iz trajnostnih populacij, saj je skoraj 70% svetovne ribje populacije danes že izginilo ali je ogrožene zaradi pretiranega ribolova. Kupujmo sezonske pridelke, saj se tako izognemo pesticidom, ki ogrožajo naše zdravje in zdravje ekosistemov. V gospodinjstvu uporabljajmo čistila iz sestavin, ki so v veliki meri naravno razgradljive in ne onesnažujejo vodnih virov. Pravilno odlagajmo gospodinjske kemikalije in jih nikoli ne zlivajmo v odtok. Če imamo možnost, kompostirajmo organske odpadke, saj kompostni kupi razbremenjujejo prenapolnjena odlagališča odpadkov in mnogim vrstam predstavljajo življenjski prostor. Pri nakupu lesnih izdelkov poskusimo izbrati izdelke, ki nosijo znak za okolje, kar potrjuje, da prihajajo iz ustrezno vzdrževanih gozdov.
S pravilnim odnosom do narave in biodiverzitete bomo prispevali k temu, da si bodo naši otroci lahko privoščili sprehod po gozdu, travišču in mokriščih in da ne bo to le spomin na videoposnetkih, shranjenih v knjižnicah.
doc. dr. Elena Varljen Bužan
Univerza na Primorskem
Znanstveno raziskovalno središče v Kopru
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije