ponedeljek, 9. december 2019 Biološki večer: Ali je res vse v genih in kako s svojim življenjskim stilom vplivamo na potomce
Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT vabi na
Famnitov biološki večer z naslovom
»Ali je res vse v genih in kako s svojim življenjskim stilom vplivamo na potomce«
ki bo v sredo, 11. 12. 2019, ob 19.30,
v Veliki predavalnici 2 (VP2) na Glagoljaški 8.
Predavala bo asist. Tadeja Kuret.
O PREDAVANJU:
Dolgo je veljalo, da sta naše življenje in usoda odvisna pretežno od dednih zasnov v naših genih. Znanost je bila o tem prepričana, zato so začeli v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja raziskovalci izpeljevati projekt človeškega genoma. Na presenečenje vseh se je izkazalo, da je večina genoma nekodirajočega, kar pomeni, da samo z DNA zapisom ne moremo pojasniti kompleksnosti človeka in bolezenskih stanj. V resnici je mogoče dednim zasnovam pripisati le 5% rakavih in srčnih obolenj. S prevzemom kontrole nad življenjem in spremembo naših navad lahko dejansko spremenimo aktivnost genov in tako kljubujemo našemu dednemu zapisu. Gre za koncept, poznan pod imenom epigenetika, ki predstavlja spoznanje, da lahko na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja, pri tem pa se zapis DNA ne spremeni. Celotnega pomena epigenetike trenutno še ne poznamo, vemo pa, da škodljivi vplivi iz okolja in slabe navade vplivajo na naše zdravje in počutje. Toda, ali s svojim življenjskim stilom lahko vplivamo tudi na zdravje naših še nerojenih potomcev?
Dolgo je veljalo, da sta naše življenje in usoda odvisna pretežno od dednih zasnov v naših genih. Znanost je bila o tem prepričana, zato so začeli v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja raziskovalci izpeljevati projekt človeškega genoma. Na presenečenje vseh se je izkazalo, da je večina genoma nekodirajočega, kar pomeni, da samo z DNA zapisom ne moremo pojasniti kompleksnosti človeka in bolezenskih stanj. V resnici je mogoče dednim zasnovam pripisati le 5% rakavih in srčnih obolenj. S prevzemom kontrole nad življenjem in spremembo naših navad lahko dejansko spremenimo aktivnost genov in tako kljubujemo našemu dednemu zapisu. Gre za koncept, poznan pod imenom epigenetika, ki predstavlja spoznanje, da lahko na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja, pri tem pa se zapis DNA ne spremeni. Celotnega pomena epigenetike trenutno še ne poznamo, vemo pa, da škodljivi vplivi iz okolja in slabe navade vplivajo na naše zdravje in počutje. Toda, ali s svojim življenjskim stilom lahko vplivamo tudi na zdravje naših še nerojenih potomcev?
O PREDAVATELJICI:
Tadeja Kuret je študentka doktorskega programa Biomedicina, na Univerzi v Ljubljani in mlada raziskovalka v Laboratoriju za imunologijo revmatizma, v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Predmet njenih raziskav, ki jih izvaja v okviru nacionalnega programa Sistemske avtoimunske bolezni, so revmatološke avtoimunske bolezni, s poudarkom na vaskulitisih, vnetje in proteini akutne faze, avtoprotitelesa ter razvoj ateroskleroze. V okviru mednarodne izmenjave je leta 2015 aktivno sodelovala na raziskovalnem projektu na področju reproduktivne imunologije na Nizozemskem, v letu 2019 pa na področju funkcionalne genomike v Centru za eksperimentalno revmatologijo Zurich, za kar je pridobila več mednarodnih štipendij. Tadeja je tudi aktivna članica slovenskega združenja za pretočno citometrijo in delovne skupine evropskega združenja mladih za promocijo revmatologije (EMEUNET).
Tadeja Kuret je študentka doktorskega programa Biomedicina, na Univerzi v Ljubljani in mlada raziskovalka v Laboratoriju za imunologijo revmatizma, v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Predmet njenih raziskav, ki jih izvaja v okviru nacionalnega programa Sistemske avtoimunske bolezni, so revmatološke avtoimunske bolezni, s poudarkom na vaskulitisih, vnetje in proteini akutne faze, avtoprotitelesa ter razvoj ateroskleroze. V okviru mednarodne izmenjave je leta 2015 aktivno sodelovala na raziskovalnem projektu na področju reproduktivne imunologije na Nizozemskem, v letu 2019 pa na področju funkcionalne genomike v Centru za eksperimentalno revmatologijo Zurich, za kar je pridobila več mednarodnih štipendij. Tadeja je tudi aktivna članica slovenskega združenja za pretočno citometrijo in delovne skupine evropskega združenja mladih za promocijo revmatologije (EMEUNET).
