Računalništvo in informatika
natisniTemeljni podatki o programu
Ime programa: Računalništvo in informatika
Vrsta programa: magistrski, 2. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: magister inženir / magistrica inženirka računalništva in informatike
Trajanje študija: 2 leti
Število kreditnih točk (KT): 120 KT
Način študija: redni
Kraj izvajanja študija: Koper
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)
Koordinator programana vrh
izr. prof. dr. Branko Kavšek, namestnik koordinatorja
splošni e-naslov: racunalnistvo@famnit.upr.si
Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.
Splošno o programuna vrh
Računalniška tehnologija je čista in za infrastrukturo ne potrebuje večjih materialnih osnov ali naravnih virov. Za uspešen razvoj potrebuje stabilno in vrhunsko izobraževalno strukturo družbe, ki omogoča kvalitetno šolanje strokovnjakov na vseh ravneh računalniških znanj, dobro povezanost z industrijo, ter raziskovalno jedro, ki omogoča sledenje novim tehnologijam in sodelovanje pri vrhunskem raziskovalnem delu na tem področju.
V zadnjih nekaj letih smo v Sloveniji priča razvoju nekaterih računalniških podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme. Ta se trži bodisi samostojno ali pa je izdelana po naročilu za tuja računalniška ali proizvodna podjetja.
Za uspešen razvoj računalniške tehnologije, ki bo lahko ob znanju za uporabo obstoječih visokih tehnologij nudila tudi razvoj programske opreme in novih tehnologij, je potrebno poleg prej naštetega tudi trdna zavest o primerljivosti pridobljenega znanja z znanjem tujih izobraževalnih institucij, pravilno poznavanje osnovnih znanstvenih in tehnoloških tokov v okolici ter tudi na svetovni ravni. Dobra povezanost z računalniškimi podjetji v regiji omogoča sodelovanje študentov pri reševanju realnih izzivov v industriji, povezovanje študentov s potencialnimi bodočimi delodajalci, spremljanje potreb regije po novih kadrih v podjetjih, ter možnost dela skupine na industrijskih projektih.
V okviru študijskega programa fakulteta sodeluje s podjetji: Actual IT, Adriatic, Hermes Softlab, Active Tools, Banka Koper, Občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, Intereuropa ter Istrabenz.
Cilji programana vrh
-
Omogočiti študentom poglobljeno razumevanje računalništva in informatike.
-
Usposobiti študente za uporabo modernih orodij in tehnik pri reševanju in predstavitvi problemov in konceptov.
-
Pri študentih razviti zmožnost obvladovanja programskih jezikov, tehnik, razvojnih orodij in metodologij za razvoj sistemov.
-
Pri študentih razviti zmožnost razvoja kompleksnih IKT sistemov.
-
Pri študentih razviti sposobnost za sodelovanje pri reševanju problemov.
-
Pri študentih razviti pozitiven odnos do nadaljnjega pridobivanja IKT znanj pri reševanju različnih problemov.
Pogoji za vpisna vrh
V 1. letnik magistrskega študijskega programa Računalništvo in informatika se lahko vpiše, kdor ima:
-
diplomo študijskega programa 1. stopnje z ustreznih strokovnih področij in doseženih najmanj 180 kreditnih točk (ECTS); ali
-
diplomo dosedanjega študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe (programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) z ustreznih strokovnih področij.
Dodiplomski programi, ki se upoštevajo kot ustrezna strokovna področja pri vpisu v študijski program, so programi naslednjih usmeritev: računalništvo in informatika, računalništvo in matematika, matematika, elektrotehnika, bioinformatika.
Kandidati, ki so končali študijske programe, po trajanju in obsegu enakovredne programom iz prvega odstavka (točki a in b) z drugih strokovnih področij, opravijo dodatne študijske obveznosti, katerih vsebina in obseg sta odvisna od predhodnega dodiplomskega študijskega programa.
Dodatne študijske obveznosti predstavljajo predmeti, ki se določijo iz predmetov dodiplomskega študijskega programa 1. stopnje Računalništvo in informatika v obsegu od 10 do 60 KT.
Individualne vloge za vpis kandidatov iz tretjega odstavka obravnava Komisija za študijske zadeve UP FAMNIT. Dodatne študijske obveznosti študent opravi pred vpisom v magistrski študijski program.
V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija.
Kandidati, ki opravljajo dodatne obveznosti (diferencialne izpite) za vpis v magistrski študijski program, se priključijo k izvedbi predmetov v študijskem programu 1. stopnje Računalništvo in informatika na UP FAMNIT. Urnik izvedbe predmetov je prilagojen študentom na 1. stopnji, zato se morajo ti kandidati v primeru prekrivanj pri izvedbi, individualno dogovoriti s posameznimi izvajalci predmetov.
Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh
Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.
Prehod med študijskimi programi je vpis v 2. letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.
Vpis v 2. letnik magistrskega študijskega programa Računalništvo in informatika po merilih za prehode je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v magistrski študijski program Računalništvo in informatika,
-
študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot magistrski študijski program Računalništvo in informatika in
-
so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.
Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v magistrskem študijskem programu Računalništvo in informatika.
V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.
Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh
Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) tekočega letnika. V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta (bolezen oziroma izredne okoliščine), lahko Komisija za študijske zadeve UP FAMNIT študentu omogoči napredovanje v višji letnik tudi z manjšim številom KT (a ne manj od 30 KT).
Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če zbere vsaj 18 KT vpisanega letnika.
Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.
Za dokončanje študija je potrebno zbrati najmanj 120 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa ter pripravo in zagovor magistrskega dela.
Študent lahko prijavi temo magistrskega dela po vpisu v 2. letnik. Pred zagovorom magistrske naloge mora opraviti vse ostale študijske obveznosti.
Predmetnikna vrh
V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa po letnikih, predmetnik posameznih letnikov ter notranji izbirni predmeti študijskega programa.
Predmeti študijskega programa so razdeljeni v štiri skupine: temeljni, notranje izbirni, zunanje izbirni ter seminarji.
Temeljni predmeti razširjajo in poglabljajo osnovno (splošno) znanje s področja računalništva in informatike. Da bi zagotovili pokritost celotnega področja računalništva in informatike, so temeljni predmeti razdeljeni v bloka A in B.
Notranji izbirni predmeti imajo dvojno vlogo - kot predmeti stroke s področij računalništva in informatike ter matematike poglabljajo specifično znanje iz stroke, hkrati pa študentu, ki na dodiplomskem študiju ni dobil vsega splošnega znanja iz računalništva in informatike, omogočajo, da to nadoknadi. Slednje je posebej pomembno za tiste študente, ki bodo nadaljevali študij na tretji, doktorski stopnji. Študent lahko neizbrane temeljne predmete blokov A in B izbere kot izbirne predmete.
Zunanje izbirne predmete lahko študenti izberejo iz poljubnega študijskega programa iz področij družboslovja, humanistike in naravoslovja, ki jih ponujajo druge fakultete. Študent se lahko odloči, da namesto zunanje izbirnih predmetov izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov.
Študent v času študija opravi 4 temeljne predmete (2 predmete bloka A in bloka B), 8 izbirnih predmetov (6 notranje izbirnih in 2 zunanje izbirna predmeta), tri seminarje ter zaključno magistrsko delo. Študent mora obvezno opraviti vsaj en projektni in en raziskovalni seminar; tretji seminar je lahko bodisi projektni bodisi raziskovalni (po izbiri študenta). Vsi predmeti so ovrednoteni s 6 KT.
Kratki OPIS PREDMETOV so objavljeni TUKAJ.
Letnik | Študijske obveznosti študenta | Število kreditnih točk (KT) | |
---|---|---|---|
KT | KT/letnik | ||
1. | Temeljni predmet I - blok A | 6 | 60 |
Temeljni predmet II - blok A | 6 | ||
Temeljni predmet III - blok B | 6 | ||
Temeljni predmet IV - blok B | 6 | ||
Notranji izbirni predmet I | 6 | ||
Notranji izbirni predmet II | 6 | ||
Notranji izbirni predmet III | 6 | ||
Zunanji izbirni predmet I | 6 | ||
Seminar I | 6 | ||
Seminar II | 6 | ||
2. | Notranji izbirni predmet IV | 6 | 60 |
Notranji izbirni predmet V | 6 | ||
Notranji izbirni predmet VI | 6 | ||
Zunanji izbirni predmet II | 6 | ||
Seminar III | 6 | ||
Magistrsko delo | 30 |
Tabela 2: Temeljni predmeti študijskega programa (PRIN-14)
(V tabeli so predstavljeni temeljni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu.)
Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
P | SE | SV | LV | Skupaj | |||
1. | Izbrana poglavja iz teoretičnih osnov računalništva (blok A) | 6 | 45 | - | - | 15 | 60 |
2. | Izbrana poglavja iz teorije algoritmov (blok A) | 6 | 45 | - | - | 15 | 60 |
3. | Inteligentni sistemi (blok B) | 6 | 45 | - | - | 15 | 60 |
4. | Verjetnost in statistika v tehniki in naravoslovju (blok B) | 6 | 45 | 15 | - | - | 60 |
P = predavanja, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje
KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS
(V tabeli so predstavljeni izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu.)
Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
P | SE | SV | LV | Skupaj | |||
1. | Algoritmi na grafih | 6 | 45 | - | - | 15 | 60 |
2. | Izbrana poglavja iz obdelave slik | 6 | 45 | - | - | 15 | 60 |
3. | Izbrana poglavja iz vizualizacije podatkov | 6 | 45 | - | - | 15 | 60 |
4. | Izbrana poglavja iz vzporednega programiranja | 6 | 45 | - | - | 15 | 60 |
5. | Računalniški vid | 6 | 45 | - | - | 15 | 60 |
6. | Računalniške družbene vede | 6 | 45 | - | - | 15 | 60 |
Kot notranje izbirni predmet lahko študent izbere katerikoli predmet, ki se izvaja v magistrskih študijskih programih Podatkovna znanost in Matematične znanosti, ki ni na seznamu temeljnih in notranje izbirnih predmetov študijskega programa Računalništvo in informatika.
Študent lahko prijavi temo magistrskega dela po vpsiu v 2. letnik. Pred zagovorom magistrskega dela mora imeti študent opravljene študijske obveznosti iz vseh obveznih in izbirnih predmetov študijskega programa ter seminarjev (skupaj 90 KT).
Temo magistrskega dela študent javno ustno predstavi na seminarju, nato izdela magistrsko delo in ga tudi javno zagovarja.
Poseben poudarek študijskega programa je na izvajanju seminarskih predmetov, v okviru katerih se študent spoznava z modernimi načini dela v tehnološko zahtevnih okoljih, kjer je poleg klasičnega računalniškega in matematičnega znanja potrebno še dodatno zbiranje informacij iz raznovrstnih informacijskih virov (npr. revije, zborniki konferenc in spletni sestavki).
Računalništvo je po svoji naravi hkrati znanstvena in tehnološka disciplina. To dvojnost posebej poudarja nabor seminarjev v študijskem programu. Študijski program namreč vključuje tako raziskovalne kot tudi projektne seminarje in zahtevajo od študentov izbor vsaj po enega seminarja iz obeh področij.
V okviru raziskovalnih seminarjev se študenti spoznajo z osnovnimi principi raziskovalnega dela, implementacijo raziskovalnih prototipov in z znanstvenim sporočanjem (članki, predstavitve). Pri projektnih seminarjih študenti usvojijo tehnike skupinskega dela na projektu, se seznanijo z industrijskimi zahtevami pri izdelavi programskih sistemov in s problemi pri izdelavi končnega izdelka. Pri delu na seminarskih predmetih se študenti seznanijo tako z novo tehnologijo na področju programskih sistemov kot tudi z akademskimi prototipi, ki predstavljajo bodočo tehnologijo.
Računalništvo in matematika sta tesno povezani veji znanosti. Teoretične osnove računalništva v veliki meri izvirajo iz matematike; po drugi strani pa v zadnjih desetletjih nudi računalništvo matematiki praktično okolje za razvoj novih teorij in simbolnih jezikov. Matematika in računalništvo se vedno bolj povezujeta v področju teoretičnega računalništva, ki predstavlja teoretično jedro računalništva, hkrati pa tudi domeno za razvoj novejših vej matematike. Tesna povezanost z matematiko in s teoretičnim računalništvom tako prispeva h kvaliteti študijskega programa, saj omogoča globlje in širše razumevanje osnov računalništva, kakor tudi raziskovalnih tem iz novejših področjih računalništva.
Izbirnostna vrh
Izbirni predmeti študijskega programa se delijo na notranje izbirne in zunanje izbirne.
V poglavju Predmetnik so navedeni vsi izbirni predmeti v študijskem programu, fakulteta pa vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).
Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorja programa.
Notranje izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; nabor notranje izbirnih predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik. Skupino notranjih izbirnih predmetov obeh letnikov sestavlja šest predmetov, ki jih študenti izberejo iz seznama v tabeli 3.
Študent lahko neizbrane temeljne predmete blokov A in B izbere kot izbirne predmete.
Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. Zunanji izbirni predmeti omogočajo študentu razširitev znanja na izbranih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih področjih in/ali omogočajo poglobljen študij stroke. Študent se lahko odloči, da namesto zunanje izbirnih predmetov izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov.
Vsi predmeti so ovrednoteni s 6 KT po evropskem kreditnem sistemu ECTS.
Kompetence diplomantovna vrh
Splošne kompetence diplomantov
-
Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov v računalniški stroki.
-
Kritična presoja dogajanja na področju računalništva in informatike.
-
Razvoj komunikacijskih spretnosti.
-
Sposobnost sodelovanja, dela v skupini in dela na projektih.
-
Sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja ter njegove integracije z že obstoječim znanjem,
-
Sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst računalniške stroke.
-
Avtonomnost pri strokovnem delu.
Predmetnospecifične kompetence diplomantov
-
Zmožnost opisati dano situacijo s pravilno uporabo matematičnih in računalniških simbolov in zapisov.
-
Zmožnost razlage svojega razumevanja računalniških konceptov in principov.
-
Reševati probleme z uporabo modernih tehnologij.
-
Razviti sposobnost sistematičnega analiziranja danega problema.
-
Uporabljati algoritmični pristop: za reševanje danega problema razviti algoritem.
-
Biti sposobni iz danih podatkov deducirati nove logične zaključke.
-
Samozavestno se soočiti z danim računalniškim problemom ter poiskati njegovo rešitev.
-
Sposobnost nadgradnje problema na nadprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev
Možnost zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh
Računalništvo je ena najhitreje rastočih vej gospodarstva. V večini računalniških podjetij ter informacijskih sektorjih vseh večjih podjetij v regiji že vrsto let primanjkuje kakovostnih diplomantov s področja računalništva in informatike. Med študijem študent pridobi ustrezna znanja za delo in zaposlitev na pedagoškem in raziskovalnem področju, na primer v sistemski administraciji (računalniška in ostala podjetja ter ustanove), v programiranju (računalniška podjetja), v snovanju informacijskih sistemov in izobraževanju. Diplomanti lahko poučujejo v srednjih šolah po predhodno opravljenem pedagoško-andragoškem izobraževanju - PAI; program za izpopolnjevanje PAI izvajajo pedagoške fakultete univerz (glej UP PEF) - obsegajo 60 kreditnih točk in trajajo eno leto.
Usmeritev študija v programsko opremo (angl. Software ) pokriva znanje, ki je najbolj primerno za naše okolje, kjer ni večjih proizvajalcev strojne opreme, temveč obstaja težnja po razvoju podjetij za razvoj programske opreme. Na področju Primorske obstaja vrsta manjših, srednjih in velikih podjetij, ki se ukvarjajo tako z razvojem programske opreme kot tudi s podporo večjim računalniškim podjetjem. Študijski program posebej poudarja tudi kreativna in organizacijska znanja, ki bodo študentom nudila osnovo za delo v razvojnem podjetju. Prav tako študij omogoča delo na tehničnih področjih, kot so na primer strojništvo ali gradbeništvo, kjer kakovosten kader potrebuje obsežna računalniška znanja.