Odziv divjih prašičev na izpostavljenost lovu: vpliv na rabo prostora, stres in kakovost mesa
natisniPredstavitev projekta
Naslov: Odziv divjih prašičev na izpostavljenost lovu: vpliv na rabo prostora, stres in kakovost mesa
Šifra projekta: N4-0350
Vodilna institucija: FVO
Partnerska institucija: UP FAMNIT, UL BF
Vodja projekta: dr. Boštjan Pokorny
Vodja projekta na UP FAMNIT: dr. Elena Bužan
Financer projekta: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Raziskovalno področje (ARIS): 4.01 - Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo
Vrsta projekta: Mednarodni temeljni projekt
Trajanje projekta: 1. 3. 2024–29. 2. 2028
V projektu bodo vodilni raziskovalci divjih prašičev iz treh sodelujočih držav (Hrvaška, Slovenija, Švica) razvili izviren pristop oz. izvirne metode zbiranja podatkov, terenskega in analitičnega dela, in sicer z namenom povezovanja vedenjskih, molekularnih in fizioloških podatkov, da bi razumeli ekologijo ter odzive divjih prašičev, izpostavljenih različnim lovskim praksam v heterogenih krajinskih razmerah v vseh treh državah. Študija se bo izvajala v štirih delovnih sklopih: WP1 – Zasnova študije in zbiranje vzorcev; WP2 – Prostorsko vedenje, GPS-GSM telemetrija; WP3 – Razvoj in uporaba molekularne metode za zanesljivo oceno prehrane divjih prašičev; WP4 – Vpliv različnih metod lova na fiziološke odzive oz. stres in kakovost mesa divjih prašičev. V štiriletni študiji bo vsaj 35 osebkov (15 na Hrvaškem, 10 v Sloveniji in 10 v Švici) opremljenih z GPS-GSM ovratnicami; poleg tega bo od živali, uplenjenih z različnimi metodami lova, zbran velik nabor vzorcev želodčne vsebine (>200 vzorcev v vseh treh državah), vzorcev krvi za merjenje ravni kortizola (>600 vzorcev) in vzorcev mišic za analizo kakovosti mesa (200 vzorcev).
Projekt bo prispeval k boljšemu razumevanju učinkov lovskih praks na prostorsko vedenje divjih prašičev, disperzijo in migracije ter opredelil vpliv stresa, povzročenega z lovom, na kakovost mesa. To bo prvi projekt, ki bo uporabil najsodobnejšo tehnologijo (GPS telemetrijo) za opredelitev splošnih interakcij med divjimi prašiči in lovskimi psi med pogoni. Pridobljeni rezultati in intenzivna diseminacija le-teh h končnim uporabnikom bodo omogočili odločevalcem, ciljnim deležnikom, upravljavcem populacij, lovcem in mesni industriji opredeliti ustrezne upravljavske prakse za zmanjšanje vpliva zelo pomembnega stresnega dejavnika (lova), kar bo pomagalo izboljšati dobro počutje živali in doseči čim boljšo kakovost mesa za nadaljnjo predelavo in uporabo. Pomembno je, da bo projekt vključen v obstoječe vseevropske mreže, katerih cilj je izboljšati razširjanje informacij o prostorskem vedenju velikih sesalcev med raziskovalci in zainteresiranimi deležniki, k čemur je projektna ekipa že prispevala.
Oddelek UP FAMNIT, v okviru katerega se izvaja projekt:
Oddelek za biodiverziteto
Project presentationna vrh
Title: Wild boar fear of hunting: effects on space use, stress, and meat quality
Project acronym: N4-0350
Leading institution: FVO
Partner institutions: UP FAMNIT, UL BF
Principal investigator: dr. Boštjan Pokorny
Principal investigator at UP FAMNIT: dr. Elena Bužan
Funding organization: Slovenian Research and Innovation Agency (ARIS)
Research field (ARIS): 4.01 - Forestry, wood and paper technology
Duration: 1. 3. 2024–29. 2. 2028
In the project, leading wild boar experts in three collaborating countries (Croatia, Slovenia, Switzerland) will develop an original study design, data collection, fieldwork and analytical work to combine behavioural, molecular and physiological data with the aim of understanding the ecology and responses of wild boar exposed to different hunting practises in heterogeneous landscapes in all three countries. The study is planned to be conducted in four work packages: WP1 - Study design and sample collection; WP2 - Spatial behaviour, GPS-GSM telemetry; WP3 - Development and application of a molecular method to reliably assess diet of wild boar; and WP4 - The effect of hunting practises on physiological stress responses and meat quality of wild boar. During the four-year study, at least 35 individuals (15 in Croatia, 10 in Slovenia, 10 in Switzerland) will be fitted with GPS-GSM collars; in addition, a large set of samples of stomach contents (>200 samples in all three countries), blood samples for measurement of cortisol levels (>600 samples), and muscular samples for analysis of meat quality (200 samples) will be collected from animals culled according to different hunting methods.
The project will contribute to a better understanding of the effects of hunting practises on wild boar spatial behaviour, dispersal potential and movement ecology, exposure to stress levels, and meat quality. This will be the first project to define comprehensive interactions between wild boar and hunting dogs during drive hunts using state-of-the-art technology (GPS telemetry). The results obtained and the intensive dissemination activities will benefit decision makers, stakeholders, population managers, hunters and meat industry to define appropriate evidence-based and science-based management practises that both reduce the impact of a very important stress-inducing factor (hunting) and consequently improve animal welfare, and achieve the best meat quality for further processing and consumption. Importantly, the project will be embedded in existing pan-European networks aimed at improving the dissemination of information on the spatial behaviour of large mammals among researchers and stakeholders, to which the team has already contributed.
