Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
-->
SI | EN

četrtek, 18. april 2024 Vabljeni k ogledu zadnjih dveh posnetkov letošnjih Famnitovih bioloških večerov 2023/24

Sedmo predavanje letošnjega cikla bioloških večerov z naslovom "Skrivnostna kozača (Strix uralensis) kot končni plenilec v gozdnem eksosistemu: od favnističnih popisov do ekosistemskih raziskav, “je izvedel Doc. dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo. Predavanje je potekalo preko vidokonferenčne povezave ZOOM.

             

Doc. dr. Al Vrezec je znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in muzejski svetovalec na Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, kjer je tudi strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev. Njegovo področje delovanja so raziskave v ekologiji, zlasti na področju ptic (ornitologija) in žuželk (entomologija), kjer večji del raziskovalnega dela posveča hroščem, v zadnjem času pa se raziskovalno intenzivno ukvarja tudi s potočnimi raki in problematiko tujerodnih vrst. Posebno raziskovalno področje so medvrstne interakcije in ekosistemska vloga vrst. Kot predavatelj trenutno sodeluje z Univerzo v Ljubljani in Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana, kjer je tudi mentor večim magistrskim in doktorskim študentom. Je član več domačih in mednarodnih strokovnih združenj, vodil je mednarodni program EURAPMON pri Evropski znanstveni fundaciji, v letu 2017 pa ga je upravni odbor COST akcije ERBFacility za vzpostavitev sheme biomonitoring ujed in sov v Evropi imenoval za podpredsednika, akcijo pa je vodila Univerza v Oxfordu. Od leta 2006 je koordinator nacionalnega monitoringa hroščev v okviru omrežuja Natura 2000 v Sloveniji. Med leti 2002 in 2004 je kot glavni urednik urejal slovensko znanstveno ornitološko revijo Acrocephalus, sicer pa je član uredniškega odbora več domačih in tujih revij. Do sedaj je objavil skoraj 900 del, med njimi prek 120 znanstvenih člankov in prispevkov. Dejaven je tudi na področju poljudno-znanstvenega pisanja, kjer je objavil več knjig, poleg tega pa je tudi avtor dveh srednješolskih učbenikov.

V gozdnih eksosistemih predstavljajo sove kot nočni plenilci navadno vrh prehranjevalne verige. A se raziskovalci sov po vsem svetu običajno soočajo s pomanjkanjem osnovnih informacij o vrstah, ki jih preučujejo, tj. razširjenosti in številčnosti, saj so sove kot nočno dejavne ptice navadno izključene iz običajnih popisov ptic. Nedavni pregled monitoringa plenilskih ptic v Evropi je pokazal, da je shem monitoringa sov znatno manj v primerjavi z dnevnimi ujedami. V predstavitvi je predavatelj predstavil primer večvrstne sheme monitoringa sov iz osrednje Slovenije, ki zajema že prek 20 let neprekinjenega zbiranja podatkov za kozačo (Strix uralensis), lesno sovo (Strix aluco) in koconogega čuka (Aegolius funereus). Poudarek je bil na največji vrsti v preučevani združbi sov, to je kozači, ki predstavlja v Sloveniji ledenodobni relikt. V 90-tih letih je bila ta sova v Sloveniji izjemno slabo poznana, danes pa ne poznamo dobro le njene razširjenosti, pač pa njene vpetosti v ekosistemske porocese, ki se kažajo v odnosu plenilec-plen kot v odnosu plenilec-plenilec. Ti odnosi pa se skozi podnebne spremembe spreminjajo, kar vpliva tako na kozačo kot vrsto, kot na vrste s katerimi ta velika sova sobiva. Predavanje je bilo izvedeno v okviru projekta Interreg IT-Si eNat2Care, katerega cilj je izboljšati monitoring kozače v Sloveniji in Italiji, kamor se ta vrsta danes širi, kakor tudi razviti kompleksnejšo shemo monitoringa, ki bo sposobna prepoznavati tudi eksosistemske spremembe, ki vplivajo na spremembe v populaciji kozač.


Šesto predavanje letošnjega cikla Famnitovih bioloških večerov z naslovom "Dobrine, vrednote in koristi narave v območju UNESCO biosfernega območja Kras“ je izvedla Nina Lončarević, z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT. Predavanje je potekalo preko vidokonferenčne povezave ZOOM. 

             

Nina Lončarević je diplomirala iz varstva okolja na Univerzi v Črni Gori (2017) in končala magistrski študij krajinske ekologije na Univerzi Hohenheim v Nemčiji in Švedski kmetijski Univerzi (2019). Prej in v teku študija je opravljala različna prostovoljna dela, od prostovoljstva v nevladnih organizacijah do TEDx, WWOOF, programa za opolnomočenje mladih itn. Od 2019 do 2022 je delala v NVO sektorju, v varstvu narave v Črni Gori, od koder prihaja. Oktobra 2022 se je pridružila ekipi Oddelka za biodiverziteto na Univerzi na Primorskem. Njeni hobiji so pohodništvo, fotografija in vadba v fitnesu. Njena velika želja je živeti v naravnem domu iz gline in poglobljenih odnosov z drugimi ljudmi. 

Dobrine, vrednote in koristi narave so že desetletja predmet znanstvene obravnave. Raziskovalci razvrščajo vse dobrine in storitve, ki jih ljudje dobimo od narave, v štiri glavne skupine: oskrbovalna (hrana, voda, les ...), regulacijska (varovanje pred poplavami in požari; preprečevanje erozije; regulacija čistote vode ...) in kulturna (rekreacija, estetska vrednost narave, navdih …) skupina. V sklopu predavanja je predavateljica predstavila raziskavo omenjenih storitve narave na UNESCOvem Biosfernem rezervatu Kras, ki obsega štiri občine: Divačo, Hrpelje-Kozino, Pivko in Ilirsko Bistrico. Raziskava je potekala od oktobra 2022 do decembra 2023. Njen namen je bil zagotoviti vpogled v storitve narave  in sodelovati v oblikovanju novega plana upravljanja Biosfernega območja.