Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

Rešimo ogrožene ptice - priročnik za zmanjševanje vpliva predacije vranov na kolonijske ptice

natisni

Univerza na Primorskem je uspešno kandidirala na 2. Javni razpis za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga je objavil Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendijeProjekt "Po kreativni poti do praktičnega znanja" delno financira Evropka unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

     

O projektu

Projekt je nadaljevanje projekta “Predacija vranov v Krajinskem parku Sečoveljske soline”, ki se izvajal v letu 2014. Namen projektov je ovrednotenje groženj, ki jih predstavljajo vrani na plenjenje gnezd malih (Sternula albifrons) in navadnih čiger (Sterna hirundo) ter iskanje uspešnega načina obrambe gnezd pred plenjenjem.

V projektu iz leta 2014 so bili izvedeni različni poskusi obrambe gnezd pred plenjenjem, ki smo jih v letošnjem projektu statistično analizirali. Temu je sledilo terensko delo, s preštevanjem vranov, srak in kavk ter njihovih gnezd v širšem območju Sečoveljskih solin. Namen terenskega dela je bil, da ugotovimo številčnost osebkov posameznih vrst.

S terenskim delom smo ugotovili, da je v okolici Sečoveljskih solin nizka številčnost vran. Vrane so najbolj skoncentrirane, a še vedno v nizkih številkah na območju Seče. Kavke so bile najbolj pogoste v urbanem predelu Lucije. Srake pa so bile enakomerno porazdeljene vzdolž celotnega območja popisovanja.  

Na testni lokaciji smo pred namestitvijo v KPSS (Krajinski park Sečoveljske soline) testirali med seboj različne tipe kletk ter ugotavljali katera je za namestitev na pravih gnezdiščih najbolj primerna. Pri tem smo uporabili simulirana umetna gnezdišča in preverjali izplen in vrsto plenilca.

Ker so statistične analize pokazale, da so kletke postavljene na gnezda najbolj učinkovita obramba proti plenjenju ptic smo se odločili, da bomo metodo preizkusili tudi na pravih gnezdih malih in navadnih čiger.

Postavili smo pet kletk na gnezda čiger, in sicer 3 na gnezda malih čiger in dve na gnezda navadnih čiger. Nameščanje kletk je potekalo v zadnjem tednu gnezdenja navadne čigre in v prvem tednu gnezdenja male čigre.

Po postavitvi kletk smo postavili fotopasti ter izvajali monitoring gnezdišč  en teden po postavitvi kletk. Z monitoringom smo ugotovili, da kletke med gnezdenjem navadne čigre povzročajo le manjše težave pri medsebojnem hranjenju odraslih osebkov in hranjenju mladičev. Ne motijo pa vzletanja in pristanka na gnezdu, prav tako ne motijo valjenja.

Male čigre so gnezda z nameščenimi kletkami zapustila. Predvidevamo, da se je to zgodilo zaradi tega, ker so šele pričele z gnezditvijo in na jajca še niso bila navezana. Te čigre so v naslednjih dneh brez problema naredila nova gnezda na drugi lokaciji znotraj iste kolonije.

Pri monitoringu dva tedna po postavitvi kletk smo ugotovili, da je prišlo do drastičnega upada številčnosti malih in navadnih čiger. Po pregledu posnetkov iz fotopasti smo ugotovili, da sta na gnezdišča čiger prišli vsaj dve lisici. Do tega je prišlo zaradi močne suše v tistem obdobju, ki je lisicam omogočila prečkanje kanala, ki je sicer neprehoden zaradi uravnanega vodostaja. Da bi ugotovili natančna mesta prehajanja lisic smo opravili še en terenski dan kjer smo na možna mesta postavili fotopasti, ki smo jih pregledali en teden po postavitvi. 

Prišli smo do ugotovitve, da je na enem od teh mest lisica res prečkala kanal do gnezdišč čiger. Ključno spoznanje tega projekta je, da čigram v letošnjem letu pri gnezdenju niso predstavljale problem druge ptice, temveč kopenski plenilci. Zato bi v prihodnje bilo smiselno bolj podrobno preučiti grožnje s strani kopenskih plenilcev in možne ukrepe za varovanje na območju Sečoveljskih solin. 

Projektne aktivnostina vrh

Projekt je vključeval naslednje sklope aktivnosti: 

  1. Analiziranje posnetkov iz projekta
  2. Popis plenilskih ptic in njihovih gnezd (vrane, srake in kavke) na širšem območju solin in izdelava kart
  3. Testiranje različnih kletk in izbira najbolj primerne za namestitev na pravo gnezdišče
  4. Monitoring gnezdišč male in navadne čigre v Solinah
  5. Pregledovanje posnetkov
  6. Pregled možnih prehodov kopenskih plenilcev
  7. Statistične analize
  8. Izdelava smernic
  9. Izdelava brošure

Partnerji na projektuna vrh

6 študentov:

  • 1 študent študijskega programa Biodiverziteta (UP FAMNIT),
  • 4 študenti študijskega programa Varstvo narave (UP FAMNIT),
  • 1 študent študijskega programa Matematika (UP FAMNIT).

1 delovni mentor:

2 pedagoška mentorja:

Rezultati projektana vrh