Proučevanje biotske pestrosti Kraškega roba kot podlaga za varstvo in prepoznavanje potencialov za trajnostni turizem

Univerza na Primorskem že vrsto let uspešno pridobiva sredstva za izvajanje projektov Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, katerih namen je spodbujanje sodelovanja in povezovanja visokošolskega sistema z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor) ter izvajanje modelov odprtega in prožnega prehajanja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem.

O projektuna vrh

Zavarovana območja so eden izmed ukrepov varstva narave, ki jih predvideva Zakon o ohranjanju narave. Ta opredeljuje več kategorij zavarovanih območij, ki imajo različne režime varstva in upravljanja. Območje Kraškega roba je izvzeto iz sistema zavarovanih območij. Dodatno varstvo tega območja, ki ima v slovenskem in širšem merilu edinstvene značilnosti, je nujno potrebno za njegovo dolgoročno ohranjanje, saj se že sedaj spopada z grožnjami, ki pretijo njegovi biotski pestrosti.

Problem, ki ga nameravamo razrešiti skozi celostni pristop, je določiti kateri ukrepi varstva narave bi bili najbolj primerni za njegovo dolgoročno varstvo. Pri tem je predvideno iskanje primerov dobrih praks ter inovativnih pristopov, ki bi bili za območje primerni, ter priprava gradiva, ki bo temelj za podajo predloga k nadaljnji obravnavi problematike.

Čeprav s štirimesečnim projektom ne moremo narediti velikega premika, lahko s svojim delom prispevamo k dodatni obravnavi in naboru podatkov ter s tem ponudimo dodaten košček sestavljanke in s tem podporo obstoječim in vsem nadaljnjim pobudam za celovito varovanje tega območja.
Našo pobudo bomo posredovali tudi lokalni skupnost in z ozaveščanjem javnosti spodbudili k dodatni diskusiji na to tematiko. Prav tako bo to dober poligon za potencialne bodoče upravljavce zavarovanih območij (študente bioloških smeri) in pa seveda za projektnega partnerja, ki bo nadgradil svoje znanje in pridobil dodatno gradivo za svoje nadaljnje udejstvovanje pri ozaveščanju javnosti in izobraževanju. Prav tako bodo študenti in partnerska organizacija pridobili dodaten vpogled v znanstveni pristop do naravovarstvenih in okoljevarstvenih problematik s kritično presojo, ter argumentacijo predlogov na podlagi zbranih podatkov in njihove obdelave.

Projektne aktivnostina vrh

• Koordiniranje projektnih aktivnosti in predaja ključnih informacij.
• Samostojno in skupinsko delo študentov, po predhodnih in sprotnih navodilih mentorjev.
• Načrtovanje in izvedba terenskega dela pod mentorstvom strokovnega sodelavca in pedagoških mentorjev.
• Obdelava zbranih podatkov.
• Priprava gradiva in predstavitev rezultatov.
• Ozaveščanje javnosti skozi socialna omrežja in spletnih strani vključenih partnerjev.
• Samoevalvacija in pregled smiselnosti nadaljevanja projektnih aktivnosti.

Partnerji na projektuna vrh

12 študentov:

• 3 študenti dodiplomskega študijskega programa Biodiverziteta (UP FAMNIT),
• 5 študenti podiplomskega študijskega programa Varstvo narave (UP FAMNIT),
• 1 študent dodiplomskega študijskega programa Bioinformatika (UP FAMNIT), 
• 1 študent dodiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika (UP FAMNIT), 
• 2 študenta visokošolskega študijskega programa Management turističnih podjetij (UP Turistica).

1 strokovni sodelavec iz negospodarskega področja:

• Domen Stanič (Društvo varstvenih biologov - Biodiva)

2 pedagoška mentorja:

• dr. Peter Glasnović (UP FAMNIT)
• doc. dr. Jure Jugovic (UP FAMNIT)