Psihologija

Sprememba imena študijskega programa

S študijskim letom 2021/22 se je spremenilo ime študijskega programa - študijski program Uporabna psihologija smo preimenovali v Psihologija, pri čemer je ostal strokovni naslov diplomanta nespremenjen - magister psihologije oz. magistrica psihologije.

Sprememba imena programa bo veljala za naslednje skupine študentov:

• študenti, ki se bodo prvič vpisali v študijski program v študijskem letu 2021/22 ter
• študenti, ki so se vpisali v študijski program pred 1. 10. 2021 (vpisani do vključno študijskega leta 2020/21) in do 30. 9. 2021 še ne bodo zaključili študija.

Temeljni podatki o programuna vrh

Ime programa: Psihologija
Vrsta programa: magistrski, 2. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: magister psihologije / magistrica psihologije
Trajanje študija: 2 leti
Število kreditnih točk (ECTS): 120 ECTS
Način študija: redni
Kraj izvajanja študija: Koper
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)

Koordinator programana vrh

Za informacije o vpisnih pogojih in prehodih se obrnite na Referat za študente.

Splošno o programuna vrh

Namen študijskega programa je izobraziti in usposobiti strokovnjake psihologe, ki bodo s pridobljenim znanjem, veščinami in kompetencami lahko samostojno opravljali delo na področjih, ki zahtevajo poznavanje kompleksne determiniranosti individualnega in skupinskega vedenja ter aplikacijo teh spoznanj v reševanje sodobnih problemov družbe, skupin in posameznika, bolj specifično pa s področja (duševnega) zdravja, psiholoških spoznanj glede zdravega delovnega okolja, izobraževanja, individualnega razvoja posameznika itd.

Cilji programana vrh

Temeljni cilji študijskega programa so:

• Izobraziti magistre psihologije, ki bodo pridobili znanje, veščine in kompetence, skladne z EuroPsy certifikatom.
  Namen študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo glede na pridobljena znanja, veščine in kompetence lahko (ob izpolnjenih ostalih pogojih) samostojno delovali v psihološki praksi. V sklopu magistrskega študijskega programa študenti pridobijo poglobljena in širša znanja in veščine, ki jim omogočajo razumevanje, razlago in aplikacijo različnih vprašanj in problemov sodobnih aplikativnih področij psihologije. Diplomanti magistrskega študijskega programa bodo pridobili znanja, ki jim bodo omogočala vključevanje v raziskovalno delo in prenos spoznanj v prakso.
• Pridobivanje poglobljenih znanj in veščin na področju psiholoških vsebin in prenos teh na različna aplikativna področja.
  Sposobnost razumeti delovanje posameznika in vpliva različnih intervencij nanj, ter razumevanja delovanja možganov, živčevja, farmakologije in poznavanje najmodernejših diagnostičnih postopkov, bo diplomantom omogočalo širši vpogled in razumevanje determinant vedenja. Diplomanti bodo lahko sodelovali v promociji zdravega in produktivnega načina življenja in dela, na področju preventive duševnih bolezni sodobnega časa ter krepitvi (predvsem) duševnega zdravja ter na vseh drugih strokovnih in poklicnih področjih, kjer delujejo psihologi. To je namreč relevantno tako na ravni vplivanja na posameznika, skupin in družbe kot celote. Pridobili bodo znanja, veščine in kompetence, ki jim bodo omogočale sodelovanje pri interdisciplinarnem načrtovanju preventive, obravnave in rehabilitacije različnih rizičnih skupin, prav tako se bodo diplomanti študijskega programa lahko aktivno vključevali v kreiranje politik in praks na področju duševnega zdravja.
• Opremiti študente z izsledki dognanj na različnih področjih uporabne psihologije, nevroznanosti, vedenjske genetike in psihoterapije, ki bodo svoja znanja lahko nadalje razvijali v širšem evropskem in svetovnem raziskovalnem prostoru ter se tako najbolj neposredno vključevali v sodobne multi- in inter-disciplinarne izzive razlag in napovedovanja vedenja posameznikov in skupin. Prav ta cilj zagotavlja prednost študijskega programa ter ponuja privlačnost za študente.
• Razvoj temeljnih znanj, veščin in kompetenc, ki diplomantom omogočajo vseživljenjsko izobraževanje, kritično razmišljanje ter uporabo problemskega pristopa in temeljnih ter predmetno specifičnih metodoloških znanj in veščin pri obravnavi različnih družboslovnih in interdisciplinarnih problemov. Študijski program poudarja tudi etično odgovornost in delovanje diplomantov.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik magistrskega študijskega programa Psihologija se lahko vpiše, kdor:

1. je zaključil študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 kreditnih točk ECTS (KT) s področja psihologije ali biopsihologije, ki je usklajen z zahtevami Europsy;
2. je zaključil študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 KT s področja biopsihologije, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 42 KT, ki so bistvene za nadaljevanje študija, in sicer iz nabora predmetov z naslednjih področij - pedagoška psihologija, psihologija dela in organizacije, razvojna psihologija, klinična psihologija, raziskovalne metode, diferencialna psihologija ter (bio)psihologija motivacije in emocij. Študijske obveznosti za posameznega kandidata določi pristojna komisija UP FAMNIT individualno, na podlagi preučitve študijskega programa predhodnega študija posameznega kandidata. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
3. je zaključil drug študijski program prve stopnje, če je opravljen študijski program pokrival vsaj 120 KT vsebin s področja psihologije in če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT, ki so bistvene za nadaljevanje študija. O ustreznosti predhodnega študija in s tem o možnosti vpisa v študijski program odloča pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je zaključil kandidat in morebitnih drugih dokazil o osvojenih kompetencah kandidata. V kolikor pristojna komisija UP FAMNIT ugotovi, da je vpis, glede na predhodni študij kandidata, možen, individualno določi kandidatu dodatne študijske obveznosti, in sicer glede na strokovno področje predhodnega študija kandidata. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
4. je zaključil enakovredno izobraževanje v tujini in mu je bila, skladno z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu 2. stopnje Psihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija (pri tem se upošteva povprečje vseh opravljenih obveznosti v dodiplomskem programu, vključno z zaključno nalogo). Kandidatom, ki morajo opraviti dodatne študijske obveznosti, se pri izračunu povprečne ocene štejejo tudi ocene teh opravljenih dodatnih študijskih obveznosti.

Nadaljevanje študija po merilih za prehode - splošnona vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Prehod med študijskimi programi je vpis v 2. letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

Vpis v 2. letnik magistrskega študijskega programa Psihologija po merilih za prehode je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v magistrski študijski program Psihologija,
• študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot magistrski študijski program Psihologija in
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v magistrskem študijskem programu Psihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Nadaljevanje študija - možnosti prehodov iz PBP v Psihologijona vrh

S študijskim letom 2021/22 se je spremenilo ime študijskega programa (iz "Uporabna psihologija" v "Psihologija"), vendar ostajajo enaki pogoji prehodov iz PBP kot doslej.

Senat UP FAMNIT je na 7. redni seji dne 17. 6. 2019 potrdil gradiva, ki se nanašajo na možnosti prehodov iz magistrskega programa Biopsihologija (PBP) v magistrski program Psihologija (prej Uporabna psihologija - UPsi); objavljamo jih v nadaljevanju:

• Priznavanje predmetov Psihologije, opravljenih v PBP
• Možnosti prehodov oz. vzporednega študija v Psihologiji za študente PBP
• »Psihološki diferencialni modul« (PDM) od 2019/20 dalje
  Učni načrti predmetov: Diferencialna psihologija, Psihometrija, Razvojna psihologija II,
  Uvod v klinično psihologijo in psihoterapijo, Osnove psihologije dela in organizacije,
  Osnove pedagoške psihologije

Prijava za "Psihološki diferencialni modul" (PDM), od študijskega leta 2019/20 dalje

Kandidati, ki želijo od študijskega leta 2019/20 dalje opravljati »Psihološki diferencialni modul« (v nadaljevanju: PDM) se morajo prijaviti z obrazcem »Vloga za opravljanje »Psihološkega diferencialnega modula« (PDM)«.

Prijava za PDM je možna do 31. 8. tekočega leta (kot pravočasna se šteje prijava, ki je oddana v Referat za študente UP FAMNIT do 31. 8. do 16. ure).

Prijave bo obravnavala Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT na seji v prvi polovici septembra.

ARHIV:
PDM 2018/19
PDM 2017/18
PDM 2016/17

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent lahko napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 48 KT vpisanega letnika.

Študent lahko izjemoma napreduje v 2. letnik tudi, če ni zbral 48 KT, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu odloča pristojna komisija UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik.

Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom.

Za dokončanje študija je potrebno opraviti vse študijske obveznosti in zagovarjati magistrsko delo. Študent lahko prijavi temo magistrskega dela, ko opravi vse študijske obveznosti 1. letnika. Ostale študijske obveznosti mora študent opraviti do oddaje magistrskega dela. Študent izdela magistrsko delo pod vodstvom mentorja; z nalogo pokaže strokovno znanje izbranega študijskega programa, kritično razumevanje teorij ter temeljnih oz. ožje specialističnih konceptov in principov, originalnost in ustvarjalnost pri uporabi znanja, sposobnost obravnavanja določenega problema in oblikovanja ustreznih rešitev.

Temo magistrskega dela študent javno ustno predstavi na seminarju, nato izdela magistrsko delo in ga tudi javno zagovarja.

Predmetnikna vrh

Študijski program obsega 16 predmetov, praktično usposabljanje ter pripravo in zagovor magistrske naloge. Predmeti se delijo na obvezne (14 predmetov) in notranje oziroma zunanje izbirne (2 predmeta). Predmeti so ovrednoteni s 3 oziroma 6 KT.

Kratki opisi predmetov so objavljeni TUKAJ.

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa ter obvezni in notranji izbirni predmeti.

Legenda:
P = predavanja, SE = seminarji , SV = seminarske vaje
KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

Izbirnostna vrh

Izbirni predmeti študijskega programa se delijo na notranje izbirne in zunanje izbirne.

NOTRANJE izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; nabor notranje izbirnih predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik. V okviru notranje izbirnosti lahko študent izbira tudi druge predmete s področja biopsihologije in nevroznanosti. Notranji izbirni predmeti so ovrednoteni s 3 oziroma 6 KT.

ZUNANJE izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini, in sicer, v odvisnosti od predhodnega študija študenta, s področja biopsihologije, psihologije in naravoslovja, 1 izbirni predmet pa lahko študent izbere s področja humanistike (zlasti antropologija, filozofija in kulturni študiji). Podrobnejša določila glede izbirnosti sprejme Senat UP FAMNIT.

Študent lahko kot zunanji izbirni predmet izbere tudi predmet iz nabora notranje izbirnih predmetov.

Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorja programa.

V poglavju Predmetnik (tabela 4) so navedeni le izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu. Seznam vseh izbirnih predmetov študijskega programa je dostopen v poglavju Predmetnik, in sicer so v pripetem dokumentu našteti vsi izbirni predmeti s kratkim opisom vsebine.

Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).

Praktično usposabljanje v delovnem okoljuna vrh

Praktično usposabljanje temelji na standardih za supervizirano prakso, ki se razvijajo v okviru Društva psihologov Slovenije na podlagi Europsy smernic.

Študent mora v 2. letniku opraviti obvezno praktično usposabljanje v delovnem okolju, ki je ovrednoteno s 15 KT in traja 280 delovnih ur (praviloma 7 tednov po 40 ur ali v daljšem časovnem obdobju sorazmerno manj delovnih ur na teden).

Namen študijske prakse je prenos teoretičnega znanja v prakso, ki jo študent opravlja v delovnem okolju oziroma v organizacijah, kot so: institucije javnega šolstva, sociale in zdravja ter primarnega zdravstvenega varstva, nevladne ustanove, zasebna podjetja, druge izobraževalne in raziskovalne institucije.

Vsakemu študentu bo na izbrani instituciji, kjer bo opravljal praktično usposabljanje dodeljen mentor, ki bo zadolžen za nadzor in usmerjanje njegovega dela. Mentor praktičnega usposabljanja je lahko zgolj univerzitetni diplomirani psiholog oziroma magister psihologije (po zaključeni drugi stopnji študija psihologije) z vsaj enim letom delovnih izkušenj na delovnem mestu psihologa oziroma drugem relevantnem delovnem mestu, ki ni pripravništvo. Mentor mora biti vključen v delo organizacije, v kateri študent opravlja prakso. Mentor lahko med drugim opravlja klinično, pedagoško, šolsko-svetovalno, kadrovsko, raziskovalno dejavnost. V kolikor omenjeni pogoji niso izpolnjeni, študent praktičnega usposabljanja pod takšnim mentorstvom ne sme opravljati.

Organizacija praktičnega usposabljanja

Koordinator študijske prakse po končanem delu preveri poročilo študenta in oceni ustreznost njegovega opravljenega dela.

Študenti se sami dogovorijo z ustanovo o možnostih za opravljanje prakse. Seznam organizacij, ki so že sprejele študenta na prakso, lahko študenti pridobijo pri dr. Urši Mars Bitenc.

Pred pričetkom opravljanja prakse se študent seznani z vsemi postopki, ki so natančno opredeljeni v NAVODILIH ZA ŠTUDENTE ZA OPRAVLJANJE PRAKSE.

Vsi postopki potekajo prek ŠIS-a, ravno tako so vsi obrazci dostopni v ŠIS-u. V nadaljevanju so povzeti ključni koraki v postopku:

• študent odda prijavo za prakso, obvezna priloga je podpisana Izjava delovne organizacije o sprejemu študenta na prakso;
• koordinator prakse odloči o prijavi študenta;
• ko je prijava potrjena, študent v ŠIS-u natisne 3 izvode dogovora in jih posreduje v Referat, ostale obrazce si shrani, saj jih bo potreboval v času opravljanja prakse;
• ko je prijava potrjena in podpisan tripartitni dogovor o opravljanju prakse, lahko študent prične z opravljanjem prakse; 
• po zaključeni praksi odda študent poročilo; obvezne priloge k poročilu so navedene v Navodilih v prejšnjem odstavku;
• koordinator prakse odloči o poročilu študenta;
• ko je poročilo potrjeno, je študent povabljen k izpolnitvi ankete o praksi.

V kolikor študent potrebuje tripartitni sporazum v angleškem jeziku (zaradi opravljanja prakse v tujini), mora o tem obvestiti referat takoj, ko je obveščen, da je njegova prijava prakse odobrena s strani koordinatorja prakse.

Drugi obrazci za praktično usposabljanje:

• Navodila koordinatorice za opravljanje prakse
• Kodeks poklicne etike psihologov

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov

• pripravljenost za trajno strokovno izpopolnjevanje in samorefleksijo;
• sposobnost povezave znanstvenih in strokovnih spoznanj s sorodnimi znanstvenimi disciplinami;
• sposobnost abstraktnega in kritičnega razmišljanja ter oblikovanja in prenosa teoretičnih konceptov v prakso;
• usmerjanje v interdisciplinarno raziskovanje;
• uporaba naučenih znanj v praktičnih situacijah;
• sposobnost uporabe pridobljenega znanja in veščin pri raziskovalnem in strokovnem delu;
• oblikovanje osebne strokovne strategije za reševanje problema;
• problemski pristop k obravnavanju različnih problemov;
• iskanje in izbor ustrezne literature;
• iskanje in izbor, prilagoditev ali oblikovanje metod, tehnik in instrumentov;
• oblikovanje pisnih izdelkov: analize stanja, načrta intervencij in raziskovalnega poročila;
• predstavljanje izsledkov raziskav;
• spretnosti komunikacije;
• skrb za nenehni osebni strokovni razvoj;
• zmožnost ovrednotenja svojega znanja obravnavane snovi glede na uresničevanje zastavljenih ciljev;
• razvijanje etične odgovornosti na področju dela s posameznikom, skupinami ali družbo;
• analiziranje, določanje, ocenjevanje pomembnih značilnosti posameznikov in skupin;
• razvijanje ustreznih intervencij na podlagi teorije;
• pripravljanje in izvajanje psiholoških intervencij;
• evalvacija izvedenih intervencij v praksi ter oblikovanje priporočil na podlagi le-te;
• avtonomnost pri odločanju v problemskih situacijah;
• delovanje v interdisciplinarnih timih;
• kreativno razmišljanje.

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

• poznavanje različnih kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih načrtov in metod zbiranja podatkov;
• razumevanje namena in uporabe raziskovalnih metod naravoslovnih in družboslovnih ved, s poudarkom na psihološki znanosti, nevroznanosti in vedenjski genetiki;
• sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih disciplin (psihologija, duševno zdravje, psiho- in socio-patologija, nevroznanost,...);
• razumevanje teorije na podlagi primerov uporabe;
• sposobnost prenašanja metodološkega znanja in samostojne uporabe v raziskavah;
• sposobnost razčlenitve in primerjave različnih raziskovalnih načrtov in metod glede na raziskovalni problem;
• sposobnost ustvarjalnega načrtovanja raziskav in kombiniranja raziskovalnih metod;
• sposobnost zavedanja omejitev raziskovalnih metod in etičnih dilem ter sposobnost kritičnega razmisleka o psiholoških raziskavah;
• poglobljeno znanje iz osnovne (univariatne in bivariatne deskriptivne in inferenčne) statistike ter poznavanje zahtevnejše multivariatne statistike;
• razumevanje namena in uporabe posameznih tehnik multivariatne statistične analize;
• sposobnost samostojne izvedbe (multivariatne) statistične analize z enim od uveljavljenih računalniških programov za statistično analizo;
• sposobnost primerjave različnih tehnik multivariatne analize in izbor najprimernejše za specifičen raziskovalni problem;
• razumevanje praktičnega pomena odnosa med vplivom genetike in okolja na vedenjske vzorce;
• poznavanje in razumevanje tehnik in strategij, ki jih uporabljamo za določitev genetske osnove vedenjskih vzorcev pri ljudeh in živalih;
• sposobnost opredelitve nekaterih vedenjskih motenj in bolezni ter sposobnost jih pripisati aktivnosti določenega gena ali sklopa genov, hkrati pa pri tem določiti okoljski vpliv;
• razumevanje prenosa genetskih informacij pri boleznih in motnjah, za razlago nastalih vedenjskih odzivov;
• poznavanje in razumevanje vzrokov in razvoja motenj centralnega živčnega sistema;
• poznavanje osnovnih metod zdravljenja in raziskav na področju proučevanja bolezni osrednjega živčevja;
• znanje in spretnosti za diagnostično oceno centralnega živčnega sistema in motenj ter odkrivanje bioloških označevalcev;
• znanje in razumevanje temeljnih teorij, pojmov in konceptov organizacijske in kadrovske psihologije;
• izvajanje analize potreb in problemov organizacije (uspešnost, inovativnost, fleksibilnost) ter identifikacija potrebnih in možnih izboljšav preko sprememb v organizacijski strukturi, kulturi in vodenju;
• ustrezni izbor in aplikacija metod in tehnik ter instrumentov za analizo individualnih, skupinskih in organizacijskih percepcij, stališč in vedenja v odnosu do organizacij, prakse, strukture, kulture in vodenja;
• oblikovanje novih rešitev in produktov: vprašalniki za zaposlene, programi sprememb;
• priprava načrta intervencij, glede na ugotovljeno stanje v organizaciji, ki so usmerjene na posameznika, skupine ali organizacijo kot celoto (npr. usposabljanje s področja vodenja, oblikovanje in razvoj timov, spreminjanje organizacijske kulture);
• evalvacija ustreznosti načrtovanih intervencij (načrtovanje, merjenje in analiza, veljavnost, zanesljivost);
• poznavanje različnih tipov intervjujev s poudarkom na psihološkem intervjuju;
• razumevanje in kritična analiza izvedbe psihološkega intervjuja v okvirih potreb klienta in namenov obravnave;
• razvoj in evalvacija intervencij usmerjene na posameznika, skupino ali družbo;
• ugotavljanje potreb in opredeljevanje ciljev psihološke obravnave;
• opredeljevanje ciljev intervjuja in kriterijev za evalvacijo izvedbe psihološkega intervjuja glede na cilje;
• načrtovanje aktivnosti in intervencij na podlagi pridobljenih informacij v psihološkem intervjuju;
• sposobnost kritične presoje in analize znanstvenih in strokovnih spoznanj s področja zdravstvene psihologije;
• sposobnost uporabe teoretičnih spoznanj in izvajanje intervencij v aplikativnem okolju/na terenu;
• sposobnost načrtovanja psiholoških terapevtskih aktivnosti in intervencij;
• kritično razumevanje pogledov različnih pristopov k izvajanju psiholoških intervencij za pomoč posameznikom in skupinam;
• sposobnost integracije med študijem usvojenega teoretičnega znanja s praktičnim v delovnem okolju;
• sposobnost uporabe psiholoških postopkov v klinično-psihološki praksi;
• sposobnost sodelovanja s strokovnimi kolegi v dejanskem delovnem okolju, v povezavi s spoznanji organizacijske psihologije;
• sposobnost konstruktivnega dialoga z različnimi javnostmi, v povezavi z javnozdravstvenimi intervencijami;
• sposobnost vodenja interdisciplinarnih timov v javnozdravstvenih intervencijah;
• sposobnost argumentiranja strokovnih mnenj v klinično-psihološki praksi;
• sposobnost razlaganja in utemeljevanja strokovnih in znanstvenih dognanj različnim deležnikom (nestrokovnjakom) v javnozdravstvenih intervencijah;
• vživljanje v druge v klinično-psihološki praksi;
• spoznavanje temeljnih področij in metodologije pedagoške psihologije;
• spoznavanje različnih teorij učenja, motivacije in inteligentnosti;
• spoznavanje pojmov učne uspešnosti, transfera, ustvarjalnosti in pojma o sebi v okviru pedagoške psihologije;
• spoznavanje vloge spoznavnih, čustvenih, osebnostnih in socialnih dejavnikov učenja;
• spoznavanje področja dela šolskega psihologa in elementov pedagoške interakcije;
• sposobnost učinkovite uporabe pridobljenega znanja pri delu šolskega psihologa;
• uporaba pedagoško psihološkega znanja pri načrtovanju učenja in poučevanja različnih skupin posameznikov;
• uporaba znanja pri preventivi vedenjskih in učnih težav v šoli.

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh

Magistrski študijski program sledi smernicam sedanjih in bodočih zaposlitvenih potreb na področju poklicnega udejstvovanja psihologov, tako na področju gospodarstva, kot negospodarstva.

Diplomanti – magistri psihologije, bodo zaposljivi na vseh običajnih delovnih mestih v javnem sektorju, kjer delajo psihologi, zlasti: zdravstvo, šolstvo (ob izpolnjenih dodatnih pogojih – opravljeno pedagoško-andragoško usposabljanje¹ v obsegu 60 kreditnih točk)^{2, 3}, sociala, pravosodje, obramba,... Ob tem bodo zaposljivi tudi na vseh drugih področjih v negospodarstvu, kjer psihologi že dolgo predstavljajo enega od ključnih poklicnih profilov, npr. v: nevladnih neprofitnih organizacijah (npr. za naloge psihološke preventive, rehabilitacije, površinske terapije, psihosocialne oskrbe,…) in v zasebnem sektorju (npr. v terapiji, svetovanju,…).

V podjetjih lahko magistri psihologije delajo na področju dela s kadri, v marketingu, stikih z javnostjo, še posebej pa na področju dela s človeškimi viri, na področju coachinga, psihološkega svetovanja in dela s timi.

Poleg omenjenih del, pa so možnosti zaposlovanja tudi na drugih delovnih mestih, ki niso specifično povezana s psihologijo, vendar zahtevajo širšo družboslovno izobrazbo (npr. na področju politike, medijev, raziskovanja, v administraciji ipd.).

Študij omogoča diplomantom nadaljevanje izobraževanja, predvsem kot nadgradnjo svoje specifičnosti, z vpisom na doktorski študij 3. stopnje na slovensko ali tujo univerzo, ki ponuja možnost sorodnega ali stičnega študija, strokovnega usposabljanja ter raziskovanja.

Pojasnila k poglavju Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študija:

¹  Pedagoško-andragoško usposabljanje – PAI: PAI je program za izpopolnjevanje, ki ga izvajajo pedagoške fakultete univerz na Primorskem, v Mariboru in Ljubljani. PAI obsega 60 kreditnih točk in se izvede v enem študijskem letu. Določene obveznosti, ki jih študent opravi v času dodiplomskega ali magistrskega študija, so lahko priznane v okviru PAI, s tem pa se zmanjša tudi obseg kreditnih točk, ki jih mora opraviti študent. V PAI se lahko vpiše kandidat, ki je opravil vsaj prvo bolonjsko stopnjo.  

²  Za diplomante Uporabne psihologije zaposlitev v šolstvu ni mogoča zaradi neusklajenih pravnih podlag na področju vzgoje in izobraževanja. V pravnih podlagah za zaposlovanje (npr. delo v šolski svetovalni službi ter za poučevanje psihologije) na področju vzgoje in izobraževanja (vrtci ter osnovno in srednje šolstvo) med izobrazbenimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, namreč ni naveden strokovni naslov diplomanta (magister psihologije), temveč ime študijskega programa – psihologija (oba programa na univerzah v Mariboru in Ljubljani sta poimenovana Psihologija, študijski program Uporabna psihologija pa je bil prvi program psihologije v Sloveniji, s katerim diplomanti pridobijo isti strokovni naslov, a je drugače poimenovan (Uporabna psihologija/Applied Psychology). UP FAMNIT je od maja 2016 posredovala več formalnih pobud na pristojne institucije na nacionalni ravni za uskladitev pravnih podlag na področu vzgoje in izobraževanja, in sicer za vnos imena novega magistrskega programa Uporabna psihologija v podzakonske akte. V letu 2020 je UP FAMNIT sprejela odločitev, da s postopkom ne nadaljuje.

³ Diplomanti študijskega programa Psihologija (spremenjeno ime študijskega programa) se bodo lahko zaposlili v vzgoji in izobraževanju pod enakimi pogoji kot diplomanti oziroma magistri katerekoli druge univerze v Sloveniji, ki izvaja študijski program Psihologija. Ob tem poleg diplome ostaja pogoj opravljeno pedagoško-andragoško usposabljanje, skladno z veljavno zakonodajo.